STA novice / Odbor DZ zavrnil predloga SDS o novelah zakonov o KGZS in zaščiti živali

Kot je v imenu predlagatelja novelo zakona o KGZS pojasnil Tomaž Lisec, je glavna rešitev črtanje člena, ki ureja volitve v KGZS. Po zadnji noveli v zbornico ne morejo biti izvoljene osebe, ki so bile v zadnjih dveh letih člani politične stranke, kar po oceni SDS ne rešuje položaja kmetijstva, ampak ga celo kaznuje s tem, da se bodo pri posameznikih pojavljali dvomi o kandidaturi. Pri tem je Lisec izpostavil, da obstaja veliko nedorečenosti, med drugim ni jasno, kako se bo preverjalo članstvo, vprašal se je tudi, če bo vlada takšno ureditev predlagana tudi za druge zbornice.

Jožef Lenart (SDS) je soglašal, da bi moralo biti jasno, na kakšen način se lahko izpeljejo volitve. "Kmetje bodo še manj cenjeni in v še večjih težavah, kot so bili do zdaj, če ne bodo imeli svojega združenja in notri dobrih predstavnikov," je dejal.

Ali bodo letošnje volitve v KGZS legitimne, se je spraševala tudi Vida Čadonič Špelič (NSi). "Ni javnih seznamov, kdo je član kake stranke," je poudarila.

Na drugi strani sta Dejan Süč (Svoboda) in Tomaž Lah (Svoboda) dejala, da ne vidita potrebe po novi noveli. Kot je dejal Süč, nihče ne odreka pomena KGZS, medtem ko se Lahu zdi nenavadno, da novela SDS predlaga vrnitev v predhodno stanje.

Podporo predlagani noveli je v imenu komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer izrazil Branko Tomažič, ki je spomnil, da je državni svet trenutno veljavno novelo zakona o KGZS poslal v ustavno presojo.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je spomnil, da se na zbornici s trenutno veljavno novelo ne strinjajo, saj po njihovi oceni preveč posega v pasivno volilno pravico. Zakon bodo sicer spoštovali, je pa v njem veliko pravnih nejasnosti, med drugim po njegovem ni nikjer opredeljeno, kdaj začne za nazaj veljati to dvoletno obdobje.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez je ob tem izrazila pripravljenost pomoči KGZS pri izvedbi volitev.

V ustavni presoji so tudi nekateri členi novele zakona o zaščiti živali, pri čemer ustavno sodišče tudi v tem primeru do dokončne odločitve ni zadržalo izvajanj novel.

Lisec je v imenu predlagatelja poudaril, da trenutna novela o zaščiti živali iz leta 2023 ni imela podpore stroke, zato želijo s svojo novelo zagotoviti primeren in strokoven odnos do oskrbe živali. Kot je dejal, je na težave pri implementaciji določenih rešitev novele zakona opozorila že zakonodajno pravna služba. "Da je ta zakon slab, se je na žalost že izkazalo v praksi," je podčrtal.

Lah je poudaril, da je bilo o zaščiti živali veliko povedanega že v postopku sprejemanja novele pred nekaj meseci. Je pa izrazil prepričanje, da je zakon "zapisan za zaščito živali, ne v škodo kmetijstvu".

Da ni dovolj, da so živali samo čuječa bitja, ampak jih moramo tako tudi obravnavati, je menila Tatjana Greif (Levica).

Komisija državnega sveta za kmetijstvo podpira tudi predlagano novelo o zaščiti živali, je povedal Tomažič. Žveglič je medtem izrazil željo, da bi stroka pripravila en zakon, ki bi veljal in imel jasne cilje ne samo za rejne, ampak tudi za domače in eksotične živali.

Člani odbora so obe noveli, ki sta bili obravnavani po skrajšanem postopku, zavrnili.