STA novice / Med socialnimi partnerji usklajene rešitve o delitvi dobička med zaposlene obtičale na finančnem ministrstvu (tema)

Vladajoča koalicija se je k spremembam na področju delitve dobička med delavce zavezala že s koalicijsko pogodbo. Kot so v dokumentu zapisali v Svobodi, SD in Levici, bodo z "namenom spodbujanja delavskega lastništva in udeležbe zaposlenih v dobičku podjetij, razvoja podjetništva in krepitve kapitalskih trgov" uvedli stimulativno obdavčitev prejemkov v obliki delnic oz. deležev, opcij na delnice oz. deleže ter udeležbe zaposlenih v dobičku podjetij.

Gospodarsko ministrstvo je lani poleti res pripravilo osnutek zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, socialni partnerji pa so ga jeseni tudi uskladili.

Nove sheme

Osnutek rešitev, ki jih je pridobila STA, širi nabor zaposlenih, ki so lahko upravičeni do nagrade iz naslova dobička. Po veljavnem zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku člani poslovodstva s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri tem ne morejo sodelovati, po novem pa bi se za upravičene delavce štelo tudi člane poslovodstva, prokuriste in izvršne direktorje s pogodbo o zaposlitvi.

Spreminjajo se tudi deleži v zvezi z udeležbo pri dobičku. Za to bi se namenilo največ 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, medtem je po aktualnem zakonu za udeležbo na voljo največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, a ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač oz. ne več kot 5000 evrov na zaposlenega.

Poleg tega osnutek denarnim ali delniškim shemam za udeležbo pri dobičku dodaja družbeniške in alternativne sheme. Družbeniške sheme opredeljuje kot udeležbo pri dobičku, ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v obliki poslovnega deleža družbe, alternativne sheme pa kot sheme, ki dajejo delavcu pravico do izbire med določenim številom delnic oz. poslovnim deležem družbe, ki mu pripada glede na pripadajoči znesek dobička, ali izplačilom tega deleža v gotovini.

Hkrati se na novo določa opcijsko nagrajevanje delavcev ter davčno obravnavo opcijskih pravic v inovativnih zagonskih podjetjih ter podjetjih z visoko dodano vrednostjo.

Davčne ugodnosti

V zvezi z davčno obveznostjo od delnice ali poslovnega deleža, pridobljenega na podlagi opcijskega nagrajevanja v teh podjetjih, je predvideno, da se odloži do odsvojitve navedene delnice ali poslovnega deleža in se v skladu z zakonom o dohodnini ugotavlja po pravilih, veljavnih za dobiček iz kapitala. Davčna osnova bi bila opredeljena kot razlika med vrednostjo delnice oz. poslovnega deleža družbe ob odsvojitvi in izvršilno ceno delnice oz. poslovnega deleža ob nakupu.

Poleg tega osnutek novega zakona prinaša več delavcem naklonjenih sprememb v zvezi z davčnimi olajšavami, s ciljem odprave administrativnih ovir pa tudi črta določbo, da se davčne olajšave lahko uveljavljajo le na podlagi pogodbe, ki jo minister, pristojen za gospodarstvo, odobri in vpiše v poseben register.

Ob tem bi se odhodki, ki podjetju nastanejo v povezavi s shemo udeležbe delavcev pri dobičku, šteli za davčno priznane odhodke.

Sindikati in delodajalci o koristih za zaposlene in podjetja

Sindikalna stran se že dlje časa zavzema za povečano udeležbo delavcev pri dobičku podjetij, je za STA spomnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Kot je poudarila, "se mora del dobička razdeliti vsem, ki so zaslužni za njegovo ustvarjanje, ne glede na položaj in delovno mesto pri posameznem delodajalcu". S spremembami na tem področju bi se lahko izboljšalo korporativno kulturo, zadovoljstvo med zaposlenimi in pripadnost zaposlenih podjetjem ter pozitivno prispevalo k stabilnosti in razvoju podjetij in gospodarstva na splošno, je nanizala.

"Spremembe, ki gredo v smeri povečanega števila zaposlenih, ki bodo lahko participirali pri dobičku, so nujne, če želimo dosegati dodatno motivacijo zaposlenih," je še menila Jerkič.

Tudi delodajalska stran verjame v korist večjega spodbujanja lastništva zaposlenih v podjetjih, in sicer ne glede na njihovo pravno obliko.

"Vključenost v lastniško strukturo je dolgoročen dejavnik uspešnosti najbolj produktivnih podjetij. S tem se interesi zaposlenih poistovetijo z lastniki, kar pomeni visoko motiviranost zaposlenih za učinkovito in odgovorno opravljeno delo," je za STA ocenil glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Spremembe šele v okviru davčne reforme?

Osnutek kljub podpori socialnih partnerjev ni našel poti na vladno mizo. Zataknil se je na ministrstvu za finance. Kot so tam pojasnili za STA, pri pripravi niso sodelovali, tako da so bili s predlaganimi spremembami seznanjeni naknadno. Nanje so podali "številne sistemske in konkretne pripombe", a gospodarsko ministrstvo, odgovorno za zakon, nanje še ni odgovorilo, prav tako ni pripravilo novega osnutka, so navedli.

Ob tem so opozorili, da so v teku aktivnosti za oblikovanje strateškega sveta za davke, "ki bo v okviru svojega dela obravnaval tudi ukrepe, ki so predmet osnutka novele zakona".

Na ministrstvu za gospodarstvo so medtem za STA povedali, da so skupaj z ministrstvom za finance na temo osnutka doslej opravili dve široki vsebinski razpravi. Ker se rešitve dotikajo davčnega področja, razumejo, da jih je treba presoditi v luči davčnih sprememb, ki so v pripravi.

Spomnili so še, da so s predstavniki gospodarstva oblikovali delovno skupino za spremembo davčne zakonodaje, ki bo pripravila analizo davčnih obremenitev v Sloveniji. "Pričakujemo, da bo osnutek zakona po pripravi te analize dobil zeleno luč za implementacijo doseženega soglasja. Takoj ko prejmemo soglasja vseh vključenih resorjev, ga bomo vložili v javno obravnavo in v vladno proceduro," so sklenili.