STA novice / Odločitev sodišča EU bolj ali manj le nov korak v sodnem sporu superlige in krovnih organizacij (zbirno)

"Pravila Fife in Uefe, ki od organizatorjev novih klubskih tekmovanj, kot je superliga, zahtevajo njuno predhodno odobritev ter prepovedujejo klubom in igralcem sodelovanje v teh tekmovanjih, so nezakonita. Pravila Fife in Uefe ne temeljijo na transparentnosti, objektivnosti, nediskriminatornosti in sorazmernosti," je zapisalo sodišče EU.

S tem je pritrdilo osrednji trditvi snovalcev superlige v tožbi, da sta krovni nogometni zvezi zlorabili svoj monopolni položaj pri preprečevanju nastanka novega tekmovanja. A ob tem je tudi priznalo vlogo Uefe in Fifi pri regulaciji nogometa in tudi pri organizaciji tekmovanj.

S tem pa je odločitev le nov korak v sodnem sporu, saj se ta po sodbi sodišča EU vrača na sodišče v Madridu za gospodarske zadeve. To se je namreč obrnilo na sodišče EU za tolmačenje prava EU.

"Na prvi pogled se morda zdi, da je projekt superlige dosegel pomembno sodno zmago. Dejansko pa gre bolj ali manj za tehnično zmago, ki v ničemer ne spreminja nogometnega oziroma športnega okolja v Evropi," je v odzivu na sodbo za STA ocenil odvetnik Blaž Tomažin Bolcar. "Predvsem je sedaj treba počakati še na odločitev sodišča v Madridu."

Sodišče v Madridu bo moralo pretehtati vpliv pravil o predhodni priglasitvi na vse vrste uporabnikov športa. "To vključuje nacionalne zveze, poklicne in amaterske klube, poklicne in amaterske igralce, mlade igralce in tudi v širšem pomenu potrošnike," je v povzetku sodbe med drugim zapisalo sodišče.

Tako odvetnik Janez Pejovnik ocenjuje, da današnja odločitev ni primerljiva s slovitim primerom Bosman iz leta 1995. "V takratnem primeru je sodišče dejalo, da sistem ni v redu. Tega v današnji sodbi ni bilo, ugotovilo je težave z določenimi pravili, ne pa tudi težav s celotnim sistemom," je ocenil.

Evropska nogometna zveza Uefa v sporu vztraja, da brani model odprtih tekmovanj, zasnovanih na športnih dosežkih in solidarnosti za vse nogometne deležnike, kar je tudi naloga krovne nogometne organizacije na stari celini. Izpostavila je, da je tudi cilj EU v sklopu evropskega modela športa zagotavljanje piramidalne strukture, ki temelji na športnih dosežkih in predpisuje solidarnost.

Sodišče EU je sicer ugotovilo, da so sporna tudi pravila krovnih zvez na področju izrabe medijskih pravic. "Ta so škodljiva za evropske nogometne klube, vsa podjetja na medijskem trgu in posledično tudi za potrošnike ter televizijske gledalce, saj jim preprečujejo možnost uživanja v novih in potencialno inovativnih ter zanimivih tekmovanjih."

Sodišče EU pa ni presojalo, ali bi moral biti projekt superlige tudi odobren. S tem pa se bosta nadaljevali tako pravna kot tudi javna bitka, ki je sledila neuspešnem poskusu 12 velikih klubov aprila 2021, da bi ustanovili superligo.

Po objavi povzetka sodbe je tako zmago razglasilo podjetje, ki predstavlja interese snovalcev superlige. "Imamo pravico, da tekmujemo. Konec je z monopolom Uefe. Nogomet je svoboden," je na družbenem omrežju X zapisal direktor podjetja A22 Bernd Reichart.

V svoji izjavi pa je Uefa izpostavila, da sodba ne predstavlja potrditve projekta superlige. "Namesto tega ugotavlja zgodovinsko nezadostnost na področju pravil za predhodno odobritev, kar pa predstavlja že zaznano tehnično vprašanje, za katero so bila junija 2022 tudi že sprejeti popravki. Uefa je prepričana v trdnost svojih novih pravil in v to, da ta spoštujejo vse predmetne evropske zakone in pravila."

Kot so še dodali pri Uefi, bodo pred različnimi poskusi odcepitve še naprej branili model evropske nogometne piramide, ki so ga kot svojega potrdili tako nogometni deležniki kot tudi navijači.

Predsednik Uefe Aleksander Čeferin je ocenil, da je najslabši del današnje sodbe sodišča EU v primeru tožbe superlige izjava za javnost, ki jo je ob predstavitvi odločitve izdalo sodišča. Ta ne predstavlja celotne slike, saj sodba vsebuje tudi potrditev nadzorne in organizacijske vloge Uefe, je dejal Čeferin in dodal, da sodba predstavlja možnost za razmislek in tudi za izboljšanje določenih predpisov Uefe.

"Obenem vsebuje tudi zadeve, ki niso nič novega. Odloča o pravilih za predhodno odobritev novih tekmovanj, ki jih je Uefa naknadno spremenila," je poudaril.

Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je po pritisku Uefe in nasprotovanju navijačev ter politikov devet v nekaj dneh odstopilo od projekta. Ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki je pred časom napovedal odstop od projekta. Prav španska kluba sta danes edina javno pozdravila odločitev sodišča EU, medtem ko najmočnejše lige in klubi po večini vztrajajo, da bi bila superliga škodljiva.

V javnosti tudi drugi pomembni nogometni deležniki, predvsem organizacije navijačev in vplivno Združenje evropskih klubov (Eca), ostajajo na strani Uefe, s katero so se pred letom dni dogovorili o spremembah lige prvakov. Te bodo stopile v veljavo z naslednjo sezono.

Na odmevno razsodbo sodišča Evropske unije se je odzval Margaritis Schinas, podpredsednik Evropske komisije, ki je pristojen tudi za šport. Evropska komisija po Schinasovih besedah podpira evropski športni model.

Podjetje A22 pa je po odločitvi sodišča EU predstavilo nov predlog evropskega klubskega tekmovanja. V moškem tekmovanju predvidevajo 64 klubov v zvezdniški, zlati in modri ligi, v ženskem pa po 16 v zvezdniški in zlati ligi. Pojasnili so tudi sistem tekmovanja, ki vključuje napredovanje in izpadanje, a vseh odgovorov še nimajo, tudi tega, kako se bodo klubi uvrstili vanj.

Nadaljevanje sodnega spora med Uefo in superligo tako napoveduje predvsem soočanje argumentov o tem, kdo v Evropi lahko bolje zagotavlja razvoj nogometa kot športa z izjemnim družbenim vplivom in mnogim ravnem. V ozadju pa bo teklo predvsem nadaljnje lobiranje ene in druge strani pri nogometnih deležnikih.