STA novice / Pred predsednico republike v drugem letu mandata razpis volitev in nekaj kadrovskih odločitev (tema)

Pirc Musar je bila za predsednico izvoljena 13. novembra 2022 v drugem krogu predsedniških volitev, ko ji je podporo izreklo nekaj več kot 53 odstotkov volivcev, njenemu protikandidatu, poslancu SDS Anžetu Logarju pa nekaj več kot 46 odstotkov.

Prva predsednica samostojne Slovenije je v DZ zaprisegla 22. decembra, dan za tem pa prevzela predsedniške posle in s tem nastopila petletni mandat na čelu države.

Prvo leto predsedničinega mandata so sicer med drugim zaznamovale zunanjepolitične teme, zlasti pridobivanje podpore za članstvo Slovenije v varnostnem svetu ZN, zabeležila je več obiskov v tujino, tudi sama pa je v Sloveniji gostila več tujih državnikov. Na domačem političnem parketu pa se je predsednica aktivirala predvsem s posebnimi posveti, imenovanimi Predsedničin forum. Dva je doslej posvetila zdravstvu in prehranski samooskrbi.

Danes bo predsednica podelila tudi prva odlikovanja, in sicer za zaslužne na področjih obrambe države, manjšin, glasbe, športa in znanosti. Na dan samostojnosti in enotnosti pa bo v predsedniški palači pozdravila obiskovalce ob dnevu odprtih vrat.

V bodoče z več poudarka na vsebini

Za drugo leto mandata Pirc Musar napoveduje nadaljevanje doslej začrtanega dela, v bodoče pa si želi še več delati tudi na vsebini, je dejala v nedavnem intervjuju za Večer. Med drugim bo tako nadaljevala s Predsedničinimi forumi. Naslednji bo v prvih mesecih prihodnjega leta predvidoma na temo nasilja, zlasti v družini, pa tudi med vrstniki in širše v družbi.

Ena izmed prvih nalog, ki jo skladno z njenimi pristojnostmi čakajo v letu 2024, bo razpis volitev v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija prihodnje leto.

Pirc Musar pa čaka tudi več odločitev, povezanih s kadrovskimi pristojnostmi predsednika republike. Večinoma gre sicer za predlagalno funkcijo. DZ bo tako morala predlagati kandidate za tri člane sodnega sveta, aprila se namreč mandat izteče Andreju Rozmanu, Saši Preliču in Emilu Zakonjšku, ter za informacijskega pooblaščenca, saj se informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izteče julija.

Predsednik republike pa ima v nekaterih primerih tudi imenovalno funkcijo, v letu 2024 Pirc Musar čaka imenovanje enega od namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Mandat se namreč konec julija izteče dosedanjemu namestniku Simonu Savskemu.

Predsednica utegne imeti v bodoče še več kadrovskih pristojnosti. V parlamentarnem postopku sta namreč predloga ustavnih sprememb za prenos imenovanja sodnikov ter potrjevanja ministrov z DZ na predsednika republike.

Pirc Musar na čelu lestvice priljubljenosti politikov, po letu dni boljše ocene tudi volivcev SDS in NSi

Predsednica Pirc Musar ves čas od nastopa mandata, podobno kot njen predhodnik Pahor, na lestvicah javnega mnenja kotira visoko.

Po besedah direktorice inštituta Mediana Janje Božič Marolt je na lestvici priljubljenosti politikov, pri kateri sicer sodelujoče v anketi sprašujejo po oceni dela politikov, od drugega kroga predsedniških volitev novembra lani do aprila letos vodil protikandidat Pirc Musarjeve, poslanec SDS Anže Logar. Vse od maja pa za zdaj na vrhu lestvice trdno zasidrana ostaja predsednica republike.

Vzrok za to Božič Maroltova pripisuje "fenomenu", ki ga na Mediani opažajo vse od začetka meritev ocene dela politikov, ki jih izvajajo za Delo in POP TV. Ocena politikov je namreč vedno odvisna od delovanja posameznika in pojavljanja oziroma prisotnosti v medijih. Ti so za večino volivcev stik s politiki ali strankami. Vse do aprila, ko je torej na lestvici vodil Logar, se namreč slednji ni veliko pojavljal v medijih, hkrati pa se je Pirc Musar maja večkrat javno oglasila. Med drugim je ljubljanskega župana Zorana Jankovića pozvala k čimprejšnji izvedbi presoje vplivov na okolje za kanal C0 in obsodila fašistično pozdravljanje v Trstu, tedanjo spremembo za menjavo na čelu lestvice pojasnjuje Božič Marolt.

Obenem predsednica republike po prvem letu mandata dobiva tudi boljše ocene volivcev SDS, NSi in SD. Bolj naklonjeni so ji tudi "volilni uporniki" in neopredeljeni volivci, pa tudi tisti, ki v anketah navajajo, da jih politika ne zanima.

Slednje je po njenih besedah moč pripisati temu, da Pirc Musar na volitvah ni nastopila kot članica katerekoli stranke ter bolj povezovalni drži predsednice. "Gre za neko logično povezavo, v končni fazi je, oziroma je vsaj zaželeno, da je, predsednica vseh in ne določene politične opcije," komentira direktorica Mediane. Vzrok za boljše ocene volivcev strank desne sredine pa vidi v tem, da je pred letom dni desna sredina Pirc Musar videla kot nasprotnico.

Pri Logarju je medtem trend obraten, boljše ocene uživa pri rednih volivcih in tistih, ki jih politika zanima, navaja Božič Marolt.