STA novice / V Sloveniji prihodnji teden zasedanje držav barcelonske konvencije

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki začasno vodi tudi ministrstvo za naravne vire in prostor, bo predsedovanje konvenciji za Slovenijo velika čast, hkrati pa tudi dokaz, da smo pomembna pomorska država, česar se doma nekoliko premalo zavedamo.

"Na ministrstvu za naravne vire predstavlja delo v mednarodnih organizacijah enega ključnih stebrov aktivnosti, saj vode ne poznajo meja. Če jih hočemo modro in zeleno upravljati od izvira do morja, moramo države čezmejno sodelovati, usklajevati cilje in akcije," je poudarila Bratušek. Kot je dodala, je to še toliko bolj pomembno v času, ko smo soočeni s trojno krizo - podnebnih sprememb, onesnaženja in upadanja biotske raznovrstnosti.

Prav soočenje s to težko situacijo je Slovenijo vodilo tudi k izbiri vodilne teme zasedanja držav pogodbenic barcelonske konvencije, ki se glasi Za zeleno Sredozemlje - od odločitev k dejanjem. "Čas je za dejanja, za izvajanje že sprejetih odločitev," je pristavila ministrica.

Med ključnimi prizadevanji Slovenije v okviru dogodka je med drugim izpostavila ukrep uveljavitve celotnega Sredozemlja kot območja z zmanjšanimi emisijami žvepla iz ladijskega prometa, ki bo v celoti uveljavljen prav v času slovenskega predsedovanja konvenciji, kar je opisala kot "velik korak".

Velik del zasedanja bo namenjen tudi vključevanju mladih v načrtovanje in izvajanje ukrepov za podnebne spremembe in trajnostno rabo naravnih virov. "Čeprav slovenski COP23 zadeva predvsem Sredozemlje, pa je programsko usklajen tudi z zasedanjem konvencije o podnebnih spremembah, ki se jutri začne v Dubaju. Na obeh zasedanjih bodo države obravnavale ukrepe v boju proti podnebnih spremembam in pri tem velik poudarek namenile vključevanju mladih," je podčrtala Bratušek.

Spodbudna novica za COP28 v Dubaju pa je tudi že omenjen ukrep zmanjšanja izpustov žvepla iz ladijskega prometa. "To je zelo dobra vest za prebivalce ob celotnem Sredozemlju, saj je zdravje ljudi zaradi teh izpustov izjemno ogroženo. Velika mesta, kot so Benetke in Marseille z močnimi križarkami in drugimi trgovskimi ladjami, se letno soočajo z na tisoče žrtvami zaradi onesnaževanja, bolezni dihal," pa je opozoril nacionalni koordinator za barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj.

Drugi ukrep, ki mu posvečajo izjemno težo, pa je ukrep povezanega upravljanja s porečji, obalo in morjem zaradi onesnaževanja s kopnega. Kot je dejal Bricelj, želijo na mednarodni ravni s pristojnimi organizacijami vzpostaviti program medregionalnega sodelovanja za spremljanje stanja in zmanjševanja pritiskov s kopnega na velike morske in obalne ekosisteme.

Na štiridnevnem zasedanju barcelonske konvencije organizatorji pričakujejo okoli 300 delegatov iz 21 držav pogodbenic kot tudi iz drugih vladnih in nevladnih organizacij ter predstavnikov OZN. Dogodka se bo udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob.

Po navedbah državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper bo sicer dogajanje razdeljeno na glavni vsebinski del, ministrski del in stranske dogodke. Najbolj intenzivni del pogajanj med predstavniki držav pričakujejo v torek in sredo, ko bodo na plenarnem zasedanju sprejemali odločitve o skupnem prihodnjem delovanju držav Sredozemlja.

V četrtek bo v Portorožu ministrsko zasedanje, na katerem bodo sodelujoči sprejeli ključni dokument, imenovan portoroška deklaracija, o vsebini katerega se Slovenija že nekaj časa intenzivno pogaja s sekretariatom barcelonske konvencije.

Pogajanja bodo po besedah Kociper zadevala tako skupno ukrepanje na področju trajnostnega pomorskega prometa, akvakulture, kmetijstva ter ohranjanja biotske raznovrstnost raznovrstnosti s ciljem zagotovitve prehranske in vodne varnosti ter seveda tudi prilagajanja za podnebne spremembe, zelo veliko poudarka pa bo tudi na vzpostavitvi območij varstva narave za preprečevanje upada biotske raznovrstnosti, kar bo tudi konkreten izplen srečanja, je napovedala.

Konvencija o varovanju morja in obal Sredozemlja, znana pod imenom barcelonska konvencija, je prva konvencija o varovanju regionalnega morja na svetu. Gre za pobudo 21 držav, ki obdajajo Sredozemsko morje in so se zavezale k varstvu naravnega okolja. Slovenija je konvencijo s protokoli in sredozemski akcijski načrt ratificirala leta 1993.