Portal TFL

STA novice / Predstavniki sodstva kritični do pobude za spremembo ustave glede širitve Sodnega sveta

ponedeljek, 20.11.2023

Ljubljana, 20. novembra (STA) - Predstavniki sodstva so na javni tribuni na temo sprememb ustave v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije kritizirali pobudo za spremembo ustave, ki bi imenovanje sodnikov z DZ prenesla na predsednika republike, saj da prihaja v paketu s širitvijo sestave in načina imenovanje Sodnega sveta. Ta bi lahko postal bolj politiziran, opozarjajo.

Poslanka SD Meira Hot je dejala, da se v DZ zavedajo, da morajo biti posegi v ustavo premišljeni, a se hkrati tudi družba hitro spreminja zato mora imeti možnost ustavnih sprememb. Najdlje v postopku je po njenih besedah pobuda za prenos imenovanja sodnikov z DZ na predsednika republike, ki bi ga opravila na predlog Sodnega sveta. Ob tem pobuda predlaga tudi večanje števila članov Sodnega sveta z 11 na 15 in prenos pristojnosti za imenovanje zunanjih članov Sodnega sveta, torej teh, ki jih iz svojih vrst ne volijo sodniki, s predsednika republike na DZ.

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je ostro kritizirala predlog ustavne komisije DZ, ki v paketu prenosa imenovanja sodnikov na predsednika republike predlaga tudi spremembo 131. člena ustave, ki ureja sestavo Sodnega svet. To je imenovala za "gnilo jajce" in to razume kot poskus kontrole sodstva.

Na tej točki se po opozorilu Betetto odpira še vprašanje, kako prisiliti opozicijo in pozicijo, da bosta glede imenovanja teh članov tvorno sodelovali pri doseganju dvotretjinske večine. Betetto je kot mehanizem zoper takšno blokado predlagala svet modrecev, ki bi ga sestavljali predstavniki sodstva, odvetnikov, Varuha človekovih pravic in drugi in bi ob blokadi v DZ bil pristojen imenovati nesodne člane Sodnega sveta.

Tudi predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je opozoril, da se ustavo na tej točki znova spreminja s političnim kompromisom. To je za Sodni svet nesprejemljivo, je bil jasen. Predlog ustavne komisije, da naj DZ z dvotretjinsko večino navzočih poslancev voli člane Sodnega sveta "vodi v izrazito politizacijo postopka, v katerem bo imenovanje članov zgolj predmet usklajevanja med političnimi strankami," je bil kritičen. Horvat meni, da bi bilo bolje, da zunanje člane Sodnega sveta še naprej imenuje predsednik republike, kot najbolj demokratično legitimen organ.

Kritiziral pa je tudi tudi predlagano razširitev števila članov Sodnega sveta z 11 na 15 članov, kar bo ošibilo operativnost tega organa, saj da bodo razprave daljše, ob tem pa bo v njih težje doseči soglasje. Nezanemarljivo je tudi, da bo potrebno povečanje finančnih sredstev za delovanje tega organa, večja pa bo tudi potreba po prostorih in krepitvi strokovne službe, je dodal Horvat.

"Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni," je bila slikovita tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Pridružila se je kritikam, ki sta jih podala Betetto in Horvat glede zmanjševanja operativnosti tega organa, saj da je za njegove odločitve potrebna dvotretjinska večina in imenovanja zunanjih članov. "Bojimo se, da bo to postalo neka trgovina med voljenimi predstavniki ljudstva," pa je dejala glede predloga imenovanja nesodnih članov.

Predsednik strokovne skupine DZ za pripravo sprememb Ustave RS na področju imenovanja sodnikov Aleš Zalar je glede teh kritik dejal, da jih sliši prvič, saj predstavniki sodniškega društva, vrhovnega sodišča in Sodnega sveta temu niso nasprotovali v dveh krogih posvetovanj.

Glede širitve števila članov Sodnega sveta je dejal, da je ta skladna z obsegom slovenskega sodstva. Slovenija je namreč po številu sodnikov na število prebivalcev druga v EU. Sodni svet ima ob tem že zdaj zelo širok nabor pristojnosti, zato je neučinkovit, kar sam priznava v svojih letnih poročilih, je nadaljeval Zalar.

Po predlogu ustavnih sprememb pa se mu pristojnosti še večajo, ob tem pa bi predsednik republike odločitve Sodnega sveta le formaliziral in jim dal demokratično legitimnost. Velikost Sodnega sveta je pomembna tudi z vidika legitimnosti tega organa, je prepričan Zalar.

Predlagane spremembe predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon.

Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window