STA novice / Zagovornik za razširitev kroga družb z obvezno zastopanostjo spolov

"Kljub prepovedi diskriminacije in vseh ukrepih za zagotavljanje enakih možnosti so ženske v najvišjih organih odločanja v Sloveniji še vedno pomanjkljivo zastopane. Izkušnje iz prakse kažejo tudi, da večja zastopanost žensk koristno vpliva na gospodarske družbe," je v današnjem sporočilu zapisal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Glede na osnutek, ki je bil oktobra v javni obravnavi, bi novela določila, da morajo bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih doseči družbe, ki kotirajo na borzi in imajo več kot 250 zaposlenih, njihov čisti prihodek od prodaje pa presega 50 milijonov evrov oz. je vrednost njihove aktive več kot 43 milijonov evrov, ali družbe z več kot 250 zaposlenimi, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost.

Predvideno je tudi, da bi morala družba sprejeti politiko raznolikosti, v kateri bi določila cilj glede deleža spolne zastopanosti, ki ga bo izpolnila. Družbe bi morale zagotoviti ali vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora ter izvršnimi direktorji. V primeru neizpolnjevanja ciljev bi morala družba prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora ter za izvršne direktorje.

Zagovornik meni, da bi morale vse družbe zavezanke, ne le tiste, ki ne bi izpolnjevale deleža zastopanosti spolov, pred začetkom izbire kandidata določiti merila in pogoje izbirnega postopka in jih tudi javno objaviti.

"Takšna javno objavljena merila namreč prispevajo k preprečevanju diskriminacije. Prav tako bi morale vse družbe neizbranemu kandidatu, na njegovo zahtevo, posredovati podatke in utemeljitve o poteku izbirnega postopka. Vsaka družba bi morala znati pojasniti svoj izbor neizbranim kandidatom," je navedel zagovornik.

Priporočil je tudi, da bi zakon natančno opredelil izjeme, kdaj družbe v primeru enako kvalificiranih kandidatov v izbirnem postopku ne bi bile dolžne dati prednosti osebi manj zastopanega spola.

Zagovornik je prav tako opozoril na določbo, po kateri bi izbrani kandidat kljub ugotovljeni kršitvi zakona ostal na položaju, neizbrani kandidat pa bi imel v tem primeru le možnost civilne odškodninske tožbe. "Zagovornik priporoča ravno obratno, namreč da je tako imenovanje nično, hkrati pa je oškodovana oseba upravičena do odškodnine in nadomestila. Cilj direktive namreč niso odškodnine, temveč doseči bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških," je dodal.

Zavzel se je tudi za to, da bi družbe zavezanke podatke o deležu zastopanosti spolov, o sprejetih ukrepih in o razlogih za slabšo zastopanost posredovala Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Priporočil je še, da bi nadzor nad izvajanjem določb zakona glede zagotavljanja večje zastopanosti manj zastopanega spola prevzela Ajpes in Inšpektorat RS za delo. Za kršitve prepovedi diskriminacije so po zakonu o varstvu pred diskriminacijo prekrškovni organ različne pristojne inšpekcije, je navedel.