STA novice / V GZS in OZS ob potrditvi novele o delovnih razmerjih razočarani

Kot so v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) nakazali v sporočilu za javnost, o socialnem dialogu v zvezi s sprejemanjem novele zakona o delovnih razmerjih ni mogoče govoriti. "Čeprav ga imajo vsi polna usta, je dejstvo, da se vlada in sindikati o predlogih delodajalskih organizacij sploh niso hoteli pogovarjati," je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pa je zanikal, da so delodajalci proti noveli zato, ker bi želeli kratiti pravice delavcev. "Delodajalci nasprotujemo predvsem načinu, kako so bile spremembe zakona sprejete, nekatere enostransko in brez soglasja delodajalske strani," je pojasnil. Ponovil je, da so bili konstruktivni partner v pogajanjih.

Po njegovih besedah si želijo delodajalci sicer zakon preoblikovati tako, da bi bila delovna razmerja mednarodno bolj primerljiva, vlada pa ni pristala na nobenega od njihovih številnih predlogov.

Kot neuspešen predlog je vnovič navedel možnost, da bi lahko podjetja, ki jim poslovni rezultati to dopuščajo, dodatni del regresa, tistega nad zakonsko obvezo, izplačala v drugem delu leta kot alternativo izplačilu obvezne božičnice. To bi bilo z davčnega vidika bolj ugodno tako za delavca kot delodajalca, pa so temu kljub temu nasprotovali tako vlada kot sindikati, se je obregnil.

Razočarani so tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Tudi tam so za STA opozorili, da se pri noveli ni upoštevalo niti enega predloga delodajalcev. "To pa ni socialni dialog, če se upošteva zgolj predloge sindikatov in ministrstva," so kritični.

DZ je z današnjim sprejetjem novele zakona o delovnih razmerjih sklenil prvi krog sprememb delovne zakonodaje. V kratkem naj bi minister za delo Luka Mesec odprl drugi krog, na katerem bodo lahko sindikati in delodajalci, kot obljublja, na vsak predlog ministrstva podali predlog svoje strani. Ali se bodo reprezentativne delodajalske organizacije ob nedavni oceni, da je socialni dialog pokopan, vrnile za pogajalsko mizo, še niso razkrile, če se bodo, pa naj bi svoje zahteve še dorekle in uskladile.

Tednik Mladina je sicer te dni navajal več delodajalskih predlogov s področja delovne zakonodaje, a je STA izvedela, da gre za ukrepe iz februarskega dokumenta, ki da ni več aktualen.

Med temi predlogi Mladina navaja izključitev odmora in priprav na delo iz delovnega časa ter ukinitev povračil stroškov prevoza na delo in z dela, za kar se je gospodarstvo zavzemalo že ob zadnji večji reformi trga dela iz leta 2013. Hkrati naj bi si prizadevalo za vključitev dodatkov, kot je dodatek za nočno delo, v osnovno plačo ter za ukinitev dodatka na delovno dobo.

Prav tako naj bi delodajalci predlagali, da za prve tri dni odsotnosti delavca ne bi imeli obveznosti izplačila nadomestila plače ter da bi se določilo možnost negativne delovne uspešnosti. Poleg tega naj delavcu v primeru, da mu delodajalec ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, a je ta ne sprejme, ne bi priznali pravice do odpravnine.

Glede na pisanje Mladine bi določili nove odpovedne razloge, po katerih bi lahko delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi tudi v primeru, ko ta ne more opravljati dela oziroma zaradi nezmožnosti medsebojnega sodelovanja.

V primeru uvedbe postopka odpovedi iz krivdnega razloga naj bi si želeli pravice, da bi lahko temu delavcu odredili prepoved opravljanja dela. Hkrati naj bi radi poenostavili postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru odsotnosti delavca, saj da je zahteva, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, prestroga.

Kot navaja tednik, bi delodajalci spremenili tudi ureditev odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela za določene kategorije varovanih delavcev. Zdaj namreč delavki, ki v času poskusnega obdobja zanosi, ni mogoče odpovedati delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zavzeli naj bi se še za odpravo omejitev za odpuščanje starejših od 55 let in predlagali, da se delovno razmerje, ko delavec doseže prvi kriterij za upokojitev, avtomatično prekine.

Delodajalske organizacije naj bi v dokumentu iz februarja zapisale tudi, da bi znižale odpravnine, tako bi se štele le za dopolnjena dela pri obstoječem delodajalcu. V primerih odpovedi iz razloga nesposobnosti naj bi jih želele prepoloviti. Predlagan naj bi bil še nižji regres za tiste, ki dejansko niso vključeni v delovni proces (nosečnost, porodniški dopust).