STA novice / Vlada namerava odpraviti obvezni solidarnostni prispevek (dopolnjeno)

Zakon o interventnih ukrepih po ujmi je DZ sprejel avgusta, vlada pa se je za pripravo sprememb odločila, da bi prizadeti čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanjskih objektov.

Predplačila za obnovo stanovanj, kjer ni predvidena nadomestna ali nadomestitvena gradnja, bodo v primeru škode nad 6000 evrov določena v višini 20 odstotkov zavedene škode v aplikaciji Ajda. Predvidena so za objekte, kjer je bilo konec julija prijavljeno vsaj eno prebivališče, je povedal minister.

Tisti, ki bodo dobili nadomestne ali nadomestitvene objekte, bodo deležni pomoči po drugem postopku, je dodatno pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Kdaj bo predplačilo izplačano, je odvisno od tega, kdaj bo stroka lahko določila objekte, ki niso več primerni za bivanje. "Ko bomo te sezname imeli, bo finančna uprava avtomatsko vodila postopek in ljudje bodo dobili denar in obvestilo, kakšna škoda je bila vnesena v aplikacijo Ajda," je dejala ministrica in ljudi pozvala, naj morebitne nepravilnosti takoj sporočijo.

Za predplačila bo po ocenah potrebnih največ 50 milijonov evrov, je dodala.

Možnost krizne namestitve se bo po Boštjančičevih besedah podaljšala za dodatnih 21 dni. Na novo se bo uredila pravica do nadomestila stroškov bivanja na drugem naslovu. Njegova višina bo odvisna od števila članov gospodinjstva, gibala se bo med 150 in 250 evrov mesečno.

Z novelo zakona se bo uredilo tudi obveznost države, da na svoje stroške zagotovi prevzem in obdelavo onesnaženih zemljin, ki so nastala kot posledica poplav ter plazov, in sicer najkasneje do 1. julija 2024.

Obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah, ne bo. Namesto tega se bo v okviru predvidenega zvišanja davka od dohodkov pravnih oseb dodatno obremenilo tista podjetja, ki ustvarijo več, je povedal Boštjančič.

Davek od dohodkov pravnih oseb se bo predvidoma za pet let zvišal za tri odstotne točke, z 19 na 22 odstotkov, je povedal.

V podjetjih bodo po ministrovih besedah sicer še vedno lahko izvedli solidarnostno delovno soboto. Plačilo za ta dan bo šlo v proračun za namen odprave posledic poplav, delodajalci pa od teh plačil ne bodo plačali davka in prispevkov, je dejal.

Zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb namerava vlada zapisati v predlog zakona o obnovi in razvoju. Ta bo, kot je dodatno sporočil urad za vlade za komuniciranje, kot vire financiranja ukrepov uvedel tudi začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic ter začasno uporabo čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Razvojni prednostni cestnoinfrastrukturni projekt bo tretja razvojna os, ki bo po navedbah vlade povezala Koroško z ostalimi središči nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena.

Zakon bo predvidoma določil tudi ukrepe na področju izvzetja prejetih sredstev za pomoč po poplavah iz izvršb, javnega naročanja in ukrepi na področju dodatnega sofinanciranja programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči ter uvedel mobilne enote centrov za socialno delo. Kot pomembni razvojni ukrepi so predvideni tudi tisti na področju večje digitalne povezljivosti prizadetih območij, v sporočilu vlade dodaja finančno ministrstvo.

Za pomoč prebivalcem je predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano 100-odstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi tistim posameznikom, ki niso kreditno sposobni.

Za gospodarstvo in občine pa so predvideni ukrepi, ki se bodo izvajali prek različnih finančnih instrumentov.

Predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in plazov namerava vlada v obravnavo v DZ poslati v petek, osnutek zakona o obnovi in razvoju pa bo istega dne poslala socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti, je napovedal.