STA novice / DZ sprejel novelo zakona o duševnem zdravju

Glavni cilj predloga novele zakona je implementacija odločb ustavnega sodišča iz let 2015 in 2019. Prejšnji zakon je bil namreč neustaven v delu, ki ureja postopek sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Predlog nove zakonske ureditve pa upošteva, da je takšna oseba sposobna privoliti v zdravljenje oz. oskrbo, ali ju zavrniti. S tem ji je dana možnost, da lahko sodeluje v postopku odvzema prostosti.

Zakonske spremembe ter dopolnitve pa vsebujejo tudi rešitve, s katerimi se omogoča dostopnost do nekaterih oblik psihiatrične zdravstvene obravnave že v primarnem zdravstvenem varstvu oz. že v primarni obravnavi posameznika. Nadzorovana obravnava posameznika tako ne bo omejena le na psihiatrične bolnišnice, temveč se bo izvajala že pred samim sprejemom v psihiatrično bolnišnico ali, kar je najpomembnejše, tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju, je na seji DZ v torek povedal poslanec SD Soniboj Knežak.

Poslanka Svobode Mateja Čalušić je poudarila, da se skladno z novelo oseb, ki same niso sposobne odločanja o osebi, v varovane oddelke ne bo več moglo namestiti na podlagi soglasja njihovih zakonitih zastopnikov, katerih interesi pri sprejemanju te odločitve ne sovpadajo nujno z interesi bolnika, ampak bo nameščanje potekalo izključno na podlagi soglasja sodišča, ki bo pri presoji dolžno upoštevati vse zahteve po sorazmernosti in strokovnosti.

Po drugi strani pa se skladno z zakonom o pacientovih pravicah, ki to načeloma že določa, pravico do odločanja o lastnih zdravstvenih posegih daje tudi otroku, ki je že dopolnil 15 let, če izpolnjuje pogoj razsodnosti, torej je sposoben razumevanja posledic svojih odločitev, je poudarila poslanka.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je med drugim opozoril na negotove razmere, "v katerih se znajde večina prebivalcev moderne kapitalistične ekonomije". Ob tem je poudaril, da so zaposlitve negotove, prav tako stanovanjsko vprašanje, negotov pa je tudi dostop do zdravja, do osebnega zdravnika in do specialista.

Novelo podpirata tudi poslanca manjšinskih narodnih skupnosti, vendar pozivata, naj se čim prej pristopi k pripravi novega zakona, ki bo sledil novodobnim strokovnim smernicam na področju duševnega zdravja, je v njunem imenu povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Poslanec SDS Franc Rosec pa je poudaril, da bi morala novela prinesti napredek pri večjem zagotavljanju varstva ustavno zagotovljenih pravic v danih postopkih, "a žal lahko pri takšni vsebini tudi v tretjem branju zakona govorimo zgolj o pogojniku".

Po njegovih besedah so se že v času javne obravnave kot tudi kasneje ob obravnavi zakona na matičnem odboru vrstila številna opozorila stroke, pa tudi zakonodajno-pravne službe DZ o neprimernosti zakonskega predloga, ki po mnenju stroke nedopustno in na več mestih brez argumentirane obrazložitve posega v ustavno varovane pravice oseb z motnjami v duševnem zdravju, je dodal.

Poslanska skupina NSi v torek ni predstavila svojega stališča.

Sicer pa so poslanci na torkovi seji opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva. Predlog zakona je 4. oktobra 2023 obravnaval odbor DZ za zdravstvo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor predloga zakona ni sprejel, je zakonski predlog zaključil zakonodajno pot.

Državni sekretar Marjan Pintar je na seji odbora namreč povedal, da na ministrstvu menijo, da predlog zakona potrebuje nekatere konceptualne spremembe, njegovo dopolnjevanje v DZ pa zato po njihovi oceni ni primerno in bi bilo glede na število pripomb in predlogov tudi težko izvedljivo, saj spreminjajo tudi obrazložitev zakona. Ob tem je dodal, da na ministrstvu pripravljajo nov zakon.