STA novice / Boštjančič: Proračuna nujni odziv na poplave in priložnost za nadaljnji razvoj države

Vlada je pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 upoštevala prioritete in makroekonomske okvire, pri čemer je izhajala predvsem iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj, je ob predstavitvi predlogov v DZ pojasnil Boštjančič.

"Verjetno ni treba poudarjati, da so vsebino dokumentov narekovale predvsem izzivov polne razmere, tako v svetu kot doma - od povišane inflacije do katastrofalnih poplav v avgustu," je izpostavil.

Ker bo za obnovo po poplavah in pomoč gospodarstvu treba zagotoviti znatna sredstva, so v predlogih obeh dokumentov sredstva prvenstveno načrtovana za ukrepe, povezane z odpravo posledic naravne nesreče. Po Boštjančičevih besedah je pri tem ključno, da se zagotavlja transparentnost porabe javnih sredstev.

Za odpravo posledic ujme bodo poleg sredstev iz državnega proračuna v prihodnjih letih na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027.

V letu 2024 naj bi se v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 16,2 milijarde evrov, pri čemer je za odpravo posledic predvidenih 1,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V predlogu državnega proračuna za leto 2025 je medtem načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.

"Prihodnje leto se največ dodatnih sredstev glede na sprejeti proračun namenja za pomoč ob naravnih nesrečah, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter zdravstveno varstvo, medtem ko se leta 2025 največ dodatnih sredstev glede na predlog sprememb proračuna za 2024 namenja politiki znanosti in informacijski družbi," je pojasnil minister.

Leta 2024 je za plače in prispevke predvidenih 1,7 milijarde evrov, leto pozneje pa 1,8 milijarde evrov. Boštjančič je ob tem izpostavil, da se vlada še vedno intenzivno pogaja s sindikati javnega sektorja glede plačne reforme. Implementacija reforme je sicer zaradi sprostitve in preusmeritve sredstev za sanacijo poplav predlagana za leto 2025, torej z enoletnim zamikom.

Vlada po ministrovih besedah kljub odpravi posledic naravne katastrofe ohranja ambiciozen investicijski plan za prihodnje leto. Investicijski izdatki so načrtovani v višini 1,2 milijarde evrov, leto pozneje pa v višini 1,4 milijarde evrov.

Približno tretjina sredstev bo namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena odpravi posledic naravnih nesreč, je med drugim pojasnil Boštjančič.

V torek se bo obravnava predlaganih dokumentov začela na dveh matičnih parlamentarnih telesih in se nadaljevala do ponedeljka, proračuna naj bi poslanci sprejeli na novembrski plenarni seji.