četrtek, 5.10.2023
Ljubljana, 05. oktobra (STA) - DZ bo kmalu odločal o razrešitvi ministrice za kmetijstvo Irene Šinko. Če jo bo DZ izglasoval, bo sedma ministrica doslej, ki so jo razrešili poslanci. Do večine menjav v ministrskih ekipah je sicer v preteklosti prihajalo po odstopih ministrov. Dva sta sicer odstopila, medtem ko je v DZ že tekla razprava o njuni razrešitvi.
STA objavlja pregled razrešitev ministrov od konstituiranja prvega državnega zbora decembra 1992:
29. maj 1994 - razrešitev ministra za obrambo Janeza Janše
Janševo razrešitev je predlagal tedanji premier Janez Drnovšek, in sicer zaradi afere Depala vas. Posebna Drnovškova komisija, ki je preučila dogajanje, je ugotovila, da je v postopkih pripadnikov varnostnega organa ministrstva za obrambo prišlo do prekoračitve njihovih pooblastil. Dan zatem je Drnovšek državnemu zboru zaradi "vojaškega posega v civilno sfero" predlagal, naj Janšo razreši s položaja ministra za obrambo. Za razrešitev je glasovalo 49, proti pa 39 poslancev.
16. maj 1996 - razrešitev zunanjega ministra Zorana Thalerja
Thalerja je odnesla interpelacija, ki so jo vložili opozicijski poslanci. Očitali so mu, da naj bi v 15 mesecih od izvolitve izkazal "osebno nesposobnost, ki je povzročila zastoj v slovenskih pogajanjih s sosednjimi državami ter Evropsko unijo, ter kršil ustavo in zakon o zunanjih zadevah". Thaler je očitke sicer zavrnil, a prepričal le 26 poslancev, 48 pa jih je interpelacijo podprlo.
16. februar 1999 - razrešitev notranjega ministra Mirka Bandlja
Opozicijska SDS je interpelacijo vložila, ker naj bi Bandelj zavestno ustvarjal pogoje za nadzorovanje in obveščevalno spremljanje parlamentarne opozicije ter ob tem tudi onemogočal parlamentarni nadzor nad uporabo t. i. posebnih metod in sredstev v okviru kriminalistične službe. Argumentom je verjelo 49 poslancev, 26 pa ne, kar je pomenilo Bandljevo razrešitev z ministrske funkcije.
5. julij 2004 - razrešitev zunanjega ministra Dimitrija Rupla
Razrešitev je predlagal takratni premier Anton Rop, kot glavni razlog pa navedel, da želi zagotoviti enotnost delovanja vlade. Zamenjavo Rupla, ki je bil tudi vodja slovenske diplomacije v času osamosvajanja nove slovenske države, je Rop predlagal na predvečer dneva državnosti, le nekaj dni po Ruplovem sodelovanju na Zboru za republiko. DZ ga je razrešil s 50 glasovi za in 22 proti.
1. december 2006 - razrešitev ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča
Tedanji predsednik vlade Janez Janša je Drobniču očital nezadovoljivo vodenje resorja, nepotrebne konflikte pri vodenju socialnega dialoga ter poseganje v pristojnosti drugih resorjev. Zaradi vsega tega ga je najprej pozval k odstopu, a se Drobnič z njegovimi navedbami o nedoseganju delovnih rezultatov ni strinjal, zato je premier predlagal njegovo razrešitev. DZ ga je pri tem podprl z 59 glasovi za in sedmimi proti.
9. april 2015 - razrešitev ministra za obrambo Janka Vebra
Tedanji premier Miro Cerar je razrešitev predlagal zaradi afere Telekom, ko je Veber obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo naročil analizo posledic prodaje Telekoma Slovenije. Očital mu je odgovornost za nezakonito, nepravilno in netransparentno delovanje obveščevalno-varnostne službe. Veber je vztrajal, da je ravnal zakonito in državotvorno. A DZ je njegovo razrešitev podprl z 68 glasovi, proti je bilo 11 poslancev.
Med razpravo o razrešitvi odstopa Karla Erjavca in Aleksandre Pivec
Med bolj odmevnimi je bil sicer tudi predlog za razrešitev okoljskega ministra Karla Erjavca, ki jo je leta 2010 predlagal tedanji premier Borut Pahor zaradi ugotovitev računskega sodišča o nezadostnem ukrepanju ministrstva na področju zbiranja in ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki. Erjavec se je zagovarjal, da ne more biti odgovoren za vsako kanto, nato pa med sejo DZ, na kateri so razpravljali o njegovi razrešitvi, presenetil z odstopom.
Med sejo DZ, na kateri naj bi poslanci odločali o njeni razrešitvi, je oktobra 2020 odstopila tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Razrešitev je na pobudo DeSUS predlagal tedanji premier Janez Janša. Pivec, ki je bila na udaru zaradi prepletanja službenih in zasebnih obveznosti, je namreč izgubila podporo v stranki, ki jo je še pred kratkim vodila, a je s funkcije predsednice DeSUS odstopila. S položaja ministrice sprva ni želela odstopiti, saj je šlo po njenem mnenju za njeno "diskreditacijo in likvidacijo" z vseh funkcij.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki