STA novice / Evropski parlament prihodnji teden tudi o aktu o svobodi medijev in migracijskem paktu (ozadje)

Prednostna razprava tokratnega plenarnega zasedanja bo v sredo namenjena pogajanjem o evropskem paktu o azilu in migracijah. Evropski parlament je 20. septembra začasno ustavil pogajanja z državami članicami EU dveh delih migracijskega pakta - uredbi o zbirki prstnih odtisov Eurodac in uredbi o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU. Tako se je odločil, ker države niso uspele doseči soglasja o enem ključnih elementov pakta, uredbe o kriznih situacijah.

Parlament, ki si prizadeva za solidarno in pravično delitev odgovornosti pri upravljanju migracij, sicer želi zaključiti reformo glede migracij in azila pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.

Evroposlanci bodo v torek razpravljali in glasovali o dopolnjenem predlogu akta o svobodi medijev, ki ga je pristojni parlamentarni odbor sprejel 7. septembra.

Glede na dopolnjeni predlog bi morale države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Z njim naj bi tudi zagotovili, da bodo nova pravila veljala za vse medijske vsebine ter da se bo povečala preglednost medijev v EU. Med cilji predloga je tudi preprečiti vmešavanje velikih spletnih platform v vsebine medijev v uniji.

Po potrditvi stališča parlamenta se bo po besedah poročevalke Sabine Verheyen (EPP) predvidoma novembra nadaljeval trialog med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom EU. Verheyen upa na konec pogajanj februarja prihodnje leto. Cilj vseh treh institucij je, da bi dogovor dosegli še pred evropskimi volitvami.

Poslanci bodo v torek tudi razpravljali in glasovali o reviziji dolgoročnega proračuna EU, ki je po mnenju parlamenta nujna za reševanje sedanjih izzivov zaradi številnih kriz. Parlament bo glasoval o predlogu odbora za proračun, da se za obdobje 2024-2027 zahteva dodatnih deset milijard evrov. Evropski parlament želi več sredstev za pomoč Ukrajini ob ruski invaziji ter za vse večje izzive na področju migracij, okrepiti želi tudi strateško avtonomijo unije ter zmogljivosti EU za odzivanje na krize.

Evropski poslanci bodo na tokratnem zasedanju glasovali tudi o novem trgovinskem orodju za zaščito EU pred gospodarsko prisilo. Z novimi pravili naj bi odvrnili tuje sile od ustrahovanja EU ali držav članic z uporabo gospodarske prisile in omogočili, da EU v primeru izsiljevanja članice sprejme protiukrepe. Razprava je predvidena v ponedeljek, glasovanje pa v torek.

Evropsko komisijo bodo poslanci v torek spraševali o trgovinskih odnosih s Kitajsko, potem ko je von der Leyen septembra v govoru o stanju v EU napovedala preiskavo glede kitajskih subvencij za električna vozila.

Drugi dan plenarnega zasedanja sta na dnevnem redu tudi razpravi o nedavni zaostritvi razmer na Kosovu in razmerah o Gorskem Karabahu po vojaški operaciji Azerbajdžana. Parlament bo o resoluciji o Gorskem Karabahu glasoval v četrtek.

Parlamentarci bodo v torek popoldne razpravljali še o vizumskem škandalu na Poljskem, kjer naj bi predstavniki konzularnih služb preko posrednikov v zameno za podkupnine izdajali delovne vizume za državljane afriških in azijskih držav. Politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov in demokratov (S&D) zahtevata preiskavo o tem, kaj se je dogajalo. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je poslala Varšavi pismo, v katerem do torka zahteva pojasnila glede afere.

Parlament bo na tokratnem plenarnem zasedanju razpravljal in glasoval tudi o novih pravilih za zaščito delavcev v EU pred zdravstvenimi tveganji, povezanimi z azbestom. Na dnevnem redu je še razprava o podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata v uniji, poslance pa bo nagovoril tudi češki predsednik Petr Pavel.

Pred parlamentarnim odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane se bo v ponedeljek predstavil kandidat za evropskega komisarja za podnebne ukrepe Wopke Hoekstra. Zamenjal naj bi Fransa Timmermansa, ki je 22. avgusta odstopil, da bi kandidiral na prihodnjih splošnih volitvah na Nizozemskem.

Dan kasneje se bo pred odborom za okolje predstavil še Maroš Šefčovič, ki je trenutno podpredsednik komisije, pristojen za medinstitucionalne odnose, po odstopu Timmermansa pa naj bi bil tudi izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor. Na plenarnem zasedanju bodo o obeh predvidoma glasovali v četrtek.