STA novice / Ob mednarodnem dnevu starejših najbolj aktualna točka pokojninska reforma (ozadje)

Izhodišča za pokojninsko reformo, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vključujejo tudi predlog za zvišanje upokojitvene starosti za dve leti, medtem ko bi zahtevana pokojninska doba ostala 40 let, je državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija dejal danes na okrogli mizi o pokojninskem sistemu, ki je potekala v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje.

Na drugi strani po njegovih besedah predlagajo hkraten dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove, da bi bili tisti, ki se upokojujejo kasneje in s tem prispevajo k vzdržnosti sistema, za to ustrezno nagrajeni.

Pogajanja naj bi po napovedi ministrstva iz julija končali do aprila 2024, v mesecih zatem pa naj bi vlada poslala zakonski predlog v obravnavo v DZ. Ta naj bi predlog sprejel do konca leta 2024. Zakon bi z ustrezno dolgimi prehodnimi obdobji začel veljati 1. januarja 2025.

Za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi bo treba dopolniti podzakonske predpise

Za nemoteno izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je začel veljati 3. avgusta, pa bo treba spremeniti podzakonske predpise. Ti se denimo nanašajo na oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in na nadzor pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe.

Zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost in se bo začel postopno uporabljati od 1. januarja 2024, sistemsko ureja področje ter določa pravice in storitve. S 1. julijem 2025 pa prinaša obvezni prispevek, ki ga bodo plačevali tako delodajalci kot delojemalci in upokojenci.

Na festivalu v ospredju dohodki zdajšnjih in bodočih upokojencev

Tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se je končal danes, je izpostavil problematiko na področju starejših. Na sredinem pogovoru Od minimalne plače do dostojne pokojnine so sodelujoči poudarili nujnost zadostnih dohodkov za upokojeno generacijo. Vsi starejši imajo pravico do minimalnega dohodka, so opomnili nekateri.

Prav tako je bila z dohodki upokojencev povezana omenjena okrogla miza o pokojninskih sistemih v različnih obdobjih. Strinjali so se, da bi rušenje prvega oz. obveznega pokojninskega stebra pomenilo tvegano početje za vsako politično opcijo. Ker pa na trg dela vstopajo čedalje starejše generacije, tako da ima aktualna že blizu 30 let, to pomeni, da se bodo s polnimi pogoji upokojevali v starosti 70 let.

Sindikat upokojencev proti nasilju nad starejšimi

V Sindikatu upokojencev Slovenije so se pred mednarodnim dnevom osredotočili na problematiko nasilja nad starejšimi. Ta kljub raznim deklaracijam in strategijam ni prepoznan kot prednostna naloga niti v svetu, niti v Evropi, niti v Sloveniji, so opazili. Vse inštitucije, zavodi, ki opravljajo dejavnosti s področja socialnega varstva, zdravstvene in druge javne storitve, bi morali imeti konkretne protokole za preprečevanje in ugotavljanje nasilja ter prijavljanja takšnih pojavov, menijo.

Vladi predlagajo, da uredi pravno pomoč in posebne svetovalne in podporne storitve, da bodo lahko starejši varovali svoje pravice. Treba je tudi preučiti kazensko zakonodajo in zaostriti sankcije za povzročitelje nasilja, pa naj gre za družinske člane ali zaposlene v instituciji, so pozvali.

Sindikat prišteva k oblikam nasilja nad starejšimi tudi varčevanje pri starejših. To je lahko varčevanje pri izdatkih za pokojnine, zaradi česar pokojnine realno padajo, nedostopnost do pravočasnih in kakovostnih zdravstvenih storitev ali zanemarjanje stanovanjske problematike starejših, je med drugim naštela predsednica sindikata Francka Ćetković.

Guterres vidi starejše kot neprecenljiv vir znanja in izkušenj

Starejši ljudje so neprecenljiv vir znanja in izkušenj, opozarja generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres. "Veliko lahko prispevajo k miru, trajnostnemu razvoju in varovanju planeta," dodaja.

Geslo tokratnega mednarodnega dneva je Izpolnjevanje obljub splošne deklaracije človekovih pravic za starejše. ZN se želijo osredotočiti na način, na katerega starejši uporabijo svoje pravice in na katerega se soočijo z morebitnim nasiljem. Pokazali pa bodo tudi, kako krepitev solidarnosti s pomočjo enakosti in vzajemnosti med generacijami omogoča trajnostne rešitve pri sledenju trajnostnim razvojnim ciljem.

Prizadevanja mednarodne skupnosti za medgeneracijsko solidarnost nenehno dokazujejo, da rešitve, oblikovane v medgeneracijskem dialogu ob spoštovanju človekovih pravic, lahko prispevajo k oživitvi zapuščine, pomena in aktivizma splošne deklaracije človekovih pravic. To je mogoče doseči ob opolnomočenju tako mladih kot starejših, da bo dovolj politične volje in se bodo za vse starejše izpolnila pričakovanja iz deklaracije, so prepričani.

Mednarodni dan bo obeležilo več dogodkov. Nacionalni inštitut za javno zdravje je organiziral akcijo Pokloni čas, polepšaj dan, ki potekala med 29. septembrom in 1. oktobrom. S krepitvijo sodelovanja in solidarnosti med ljudmi različnih starosti želijo spodbujati njihovo medsebojno razumevanje in tako presegati stereotipe, predsodke in diskriminacijo do starejših in tudi mlajših družbenih skupin. Akcija se pridružuje nacionalnemu mesecu skupnega branja.

Generalna skupščina ZN je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših leta 1990 z namenom, da bi izpostavila pomen starejših in njihov prispevek v družbi.