STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Slovenija, ki je v nacionalnem načrtu za okrevanje do zdaj predvidela najem 545 milijonov evrov posojil, bo torej skladno s sklepom vlade zaprosila še za največ 747 milijonov evrov dodatnih posojil. Skupaj torej maksimalno 1,3 milijarde evrov od okoli 3,2 milijarde evrov razpoložljive kvote. Do 320 milijonov evrov posojil naj bi tudi v luči nedavne ujme namenila za naložbe za zmanjšanje poplavne ogroženosti ter tveganj za druge podnebno pogojene nesreče. Podprti bodo le projekti, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine 2026, ko se delovanje mehanizma za okrevanje izteče. Še 427 milijonov evrov pa naj bi namenila za nadgradnjo železniške infrastrukture in trajnostno prenovo stavb. Podrobnosti naj bi Slovenija z Evropsko komisijo dorekla v naslednjih mesecih, pri čemer računa na prilagodljivost Bruslja.

Vlada se je sicer, ko gre za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, seznanila tudi s seznamom projektov za izvedbo energetske prenove stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena, prispelih na prvi rok javnega povabila v okviru izvajanja omenjenega načrta. Pripelo je osem projektov, skupni znesek sofinanciranja iz mehanizma za okrevanje bo 28,6 milijona evrov. Gre za stavbe, namenjene izobraževanju, kulturi, upravnim storitvam ter zagotavljanju varnosti.

Vlada se je v vlogi skupščine seznanila z revidiranim letnim poročilom Slovenskega državnega holdinga (SDH) in skupine SDH za 2022, s poročilom in pozitivnim mnenjem neodvisnega revizorja ter s poročilom nadzornega sveta SDH o preveritvi letnega poročila družbe in skupine za lani. Predsedniku uprave Žigi Debeljaku, članu uprave Janezu Tomšiču in nadzornikom Karmen Dietner, Ivanu Simiču, Franju Bobincu, Suzani Bolčič Agostini ter Miru Medvešku je podelila razrešnico. Sprejela je tudi merila za merjenje uspešnosti poslovanja SDH. Holding je sicer lani vknjižil 66 milijonov evrov čistega dobička, kar je za skoraj polovico več kot v 2021. Skupni znesek dividend države in SDH je dosegel 190,7 milijona evrov, čista dobičkonosnost lastniškega kapitala celotnega nabora državnih naložb pa se je zaradi slabega poslovanja v energetiki več kot prepolovila na 2,8 odstotka.

Ministrski zbor je v vlogi skupščine sprejel tudi letno poročilo družbe Eles, sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja in konsolidirano letno poročilo skupine Eles za 2022 skupaj z revizorjevim mnenjem in se seznanila s pisnim poročilom nadzornega sveta o obeh poročilih. Vlada je odločila, da se bilančni dobiček leta 2022, ki je dosegel skoraj 17,1 milijona evrov, razporedi na druge rezerve iz dobička. Direktorju Aleksandru Mervarju in nadzornikom je podelila razrešnico za delo v 2022.

Vlada je Mirano Omerzu znova imenovala za vršilko dolžnosti glavne inšpektorice inšpektorata za okolje in energijo. Odločba velja do imenovanja glavnega inšpektorja s polnim mandatom oziroma največ šest mesecev. Omerzu sicer funkcijo opravlja že od ustanovitve inšpektorata marca letos.

Vlada je sklenila, da bo lahko Slovenski podjetniški sklad, ki je dodatna sredstva pridobil za omilitev posledic energetske krize, ta namenil tudi za odpravo posledic po poplavah v gospodarstvu. Namensko premoženje sklada je vlada že julija povečala za skupaj 20 milijonov evrov v tem in prihodnjem letu.

Ministri so potrdili akcijski načrt strategije digitalnih javnih storitev 2030. V njem so zbrani konkretni ukrepi, ki bodo v prihodnjih dveh do treh letih najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev v Sloveniji. Akcijski načrt bodo posodabljali vsaki dve leti.

Vlada je določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji protokola med slovensko vlado in švicarskim zveznim svetom o spremembah medvladne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje. S protokolom se v konvencijo na splošno prenašajo vsebine večstranske konvencije o izvajanju ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, povezanih z mednarodnimi davčnimi sporazumi. Sklenitev protokola omogoča dosego minimalnih standardov, ki so bili oblikovani v okviru ukrepov, dogovorjenih na ravni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20.

Vlada je določila tudi besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o sodelovanju med slovensko vlado in Organizacijo ZN za industrijski razvoj (Unido) v zvezi s posebnimi prispevki v sklad za industrijski razvoj. Sporazum je bil podpisan 16. marca. Poleg tega je ministrski zbor določil besedilo predloga sprememb zakona o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih.

Vlada se je seznanila s pripravami na slovensko predsedovanje Strategiji EU za alpsko regijo v 2024 in z vsebinskimi prioritetami predsedovanja ter vodenje posebnega projekta predsedovanja naložila ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Slovenija bo med predsedovanjem vsebinsko naslavljala tri prioritete - krožno gospodarstvo, vodno pametno družbo in kakovost življenja za mlade v Alpah.