STA novice / Prvi dan BSF v znamenju napovedi o širitvi EU (zbirno)

Osrednji zunanjepolitični dogodek, ki ga vsako leto konec poletja gosti Slovenija, tokrat nosi naslov Solidarnost za globalno varnost. Solidarnost je bila vrednota, ki sta ju v svojih uvodnih nagovorih izpostavila premier Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon.

Letošnji BSF poteka v času, ko se Slovenija spopada s posledicami hudih neurij. Dogodek ima zato tudi humanitarno noto, saj imajo udeleženci priložnost prispevati v sklad za obnovo. Dobrodelno bosta obarvana tudi koncert, ki ga bo zvečer gostila predsednica republike Nataša Pirc Musar, in donatorska večerja premierja Goloba z gospodarstveniki.

Nobena država se s podnebnimi spremembami ne more soočiti sama, podnebna agenda pa bo na vrhu prioritet Slovenije v Varnostnem svetu ZN, je dejal Golob. Izzivi, ki so pred nami, terjajo pogum in modrost, da zgradimo svet, ki bo temeljil na solidarnosti, je dejal.

Da se na izzive sveta ni mogoče ustrezno odzvati brez globalnega ukrepanja, ki pa ni možno brez solidarnosti, je pred zbranimi na Gorenjskem poudarila Fajon.

Prvi dan foruma je sicer najbolj odmevala izjava Michela, ki je dejal, da mora EU, če želi biti kredibilna, govoriti o časovnici širitve. "Pri pripravi strateške agende EU si moramo postaviti jasen cilj. Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev," je dejal.

Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, je Michel dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vrednot, vladavine prava, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Nasloviti bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja.

Predsednik vlad balkanskih držav so imeli takoj po njegovem nagovoru priložnost podati odzive. Voditelji Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova, Albanije ter Bolgarije so pozdravili vsebino nagovora, pri čemer pa niso skrivali frustracij glede širitve unije, ki da poteka prepočasi.

"Mi vemo, kaj hočemo, nisem pa prepričan, da vodstvo EU ve, kaj oni hočejo," je bil oster črnogorski premier Dritan Abazović. Kot je povedal, je leto 2030 predaleč.

Srbska premierka Ana Brnabić je izpostavila podoben pogled, rekoč, da je celotna regija Zahodnega Balkana gospodarsko, kulturno in zgodovinsko del EU. Priznala je, da je v njeni državi močno prisoten evroskepticizem, ob tem pa poudarila občutek nemoči v državah, ki se želijo pridružiti uniji. Približevanje EU je opisala kot neskončen postopek, saj da ne glede na to, kaj storijo, nič ne zadostuje, pri tem pa spomnila na izkušnjo Severne Makedonije, ki je zaradi grške blokade spremenila ime, zdaj pa se sooča z bolgarsko blokado.

Da makedonski primer kaže na nepoštenost postopkov približevanja, je prepričan tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je bil ob bolgarskem kolegu Nikolaju Denkovu eden od dveh voditeljev držav, ki sta že državi članici unije. Kot je povedal, so v Zagrebu mnenja, da je ideja, po kateri bi se celotna regija istočasno pridružila uniji, napačna pot. Namesto tega je pozval, naj Bruselj sledi začrtanim kriterijem, bilateralnim težavam navkljub.

Albanski premier Edi Rama je sicer cinično komentiral možnosti za širitev unije pred letom 2030. Šaljivo se je spraševal, kdo bi moral sprožiti vojno na Balkanu, da bi se postopek širitve pospešil, kot je ruska invazija na Ukrajino Kijevu prinesla napredek na tem področju.

Vprašanju Ukrajine se v kontekstu širitve EU v svojem nagovoru ni izognil niti Golob. Zagon glede širitve EU se po njegovih besedah spreminja ravno zaradi ruske agresije na Ukrajino, stališče držav članic Evropske unije pa je po njegovem prepričanju dobilo povsem novo perspektivo. "Vse vas pozivam, da ne zaostanete, da še naprej vztrajate pri reformah," je dejal v nagovoru, a poudaril, da reforme potrebuje tudi EU.

Premier in zunanja ministrica sta sicer danes ob robu BSF opravila več ločenih dvostranskih srečanj. Golob se je med drugim sešel s hrvaškim kolegom Plenkovićem, s katerim sta govorila o širitvi EU na Zahodni Balkan in nedavnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo.

Golob se je sestal tudi s predsedujočo svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto, s katero sta govorila o napredku BiH na poti evropskih integracij ter prihodnjem procesu širitve EU. Pred delovnim kosilom je sprejel še Michela, na kosilu pa sta se jima pridružila še Plenković in Denkov.

Fajon je na pogovorih z južnokorejskim zunanjim ministrom Park Jinom izrazila veselje zaradi prihodnjega političnega in gospodarskega sodelovanja na vseh ravneh, s hrvaškim kolegom Gordanom Grlič Radmanom pa je govorila o dvostranskih odnosih in prihodnosti držav Zahodnega Balkana v EU.