STA novice / Odbor DZ potrdil predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

S predlaganimi spremembami zakona, ki jih bodo poslanci popoldne obravnavali še na izredni seji DZ, bi med drugim pospešili dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam v obliki akontacije, ki bo možna še pred dokončno oceno škode.

Občine bi lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bi sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bi po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

Predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

Vlada je predlog novele zakona sprejela v soboto, v torek pa je predlagala še nekaj dopolnil. Med drugim naj bi država prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, financirala sedemdnevni izredni dopust, prizadetim podjetjem pa ukrep višje sile in čakanja na delo. Ponedeljek, 14. avgusta, bi bil po vladnem predlogu dan solidarnosti in dela prost dan.

Predrag Baković (SD) je pozdravil hiter odziv vlade. "Verjamem, da to ni zadnji zakon, ki bo urejal to področje, ampak bo sledil niz dodatnih ukrepov," je dejal. V prihodnje bo treba po njegovih besedah več pozornosti nameniti preventivnim ukrepom.

S tem se je strinjala tudi Nataša Sukič (Levica). Prepričana je, da bo treba na novo določiti poplavno ogrožena območja v državi in prepovedati gradnjo na njih. "Ta tragedija je tudi priložnost za izboljšanje protipoplavne zaščite," je poudarila.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi je pozdravil sodelovanje in sposobnost preseganja razlik na podlagi političnih prepričanj, ki sta ju po njegovih besedah pokazali koalicija in opozicija.

V opoziciji so predlagane ukrepe pozdravili, a pričakujejo, da jim bodo sledili dodatni. Po besedah Zvonka Černača (SDS) manjka na primer ukrep, ki bi občinam odpravil nekatere administrativne prepovedi, da bi lahko pospešile sanacijo.

Njegov poslanski kolega Jožef Jelen je med drugim opozoril na tiste, ki premoženja niso imeli zavarovanega, ker si tega niso mogli privoščiti ali ker je ogroženost premoženja v času njegove pridobitve veljala za premajhno, da bi jo bilo smiselno zavarovati.

V NSi po besedah Jožefa Horvata pričakujejo, da se bo vlada takoj lotila tudi priprave celovitega interventnega zakona. Med drugim so predlagali, da bi vlada namesto nadomestnih bivališč v dogovoru z zavarovalnicami zagotovila polne odškodnine, ki bi ljudem omogočile nadomestno gradnjo.

Posebno pozornost so člani odbora v razpravi namenili predlogu vlade, da bi bil 14. avgust kot dan solidarnosti dela prost dan. V opoziciji je prevladoval predlog, da bi bilo namesto tega smiselno plače vseh zaposlenih za ta dan nameniti v poseben solidarnostni sklad, pri čemer bi se država odpovedala prispevkom.

Naklonjenost tovrstni rešitvi je bilo slišati tudi iz koalicijskih vrst, a so člani odbora kljub temu dan solidarnosti brez glasu proti potrdili kot dela prost dan. Podprli so tudi vsa druga dopolnila koalicije, ki so večinoma sledila pripombam zakonodajno-pravne službe DZ. Prav tako so prikimali dopolnilu SDS, s katerim se med drugim določa prednostna obravnava administrativnih postopkov, potrebnih za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav, in zvišuje vrednost javnih naročil s statusom naročila male vrednosti.