STA novice / Po uničujočih poplavah umirjanje hidroloških razmer, vlada obljublja dodatno finančno pomoč občinam pri sanaciji prizadetih območij (zbirno)

Dopolnjen zakonski predlog tako med drugim veča obseg predplačil prizadetim občinam do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode, prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji prizadetih območij bo financirala sedemdnevni izredni dopust, država bo prizadetim podjetjem financirala ukrep čakanja na delo.

Objavljeni predlog zakona uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.

Kot posebej pomembno je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan danes izpostavil tudi retroaktivnost predloga novele, tako da bo mogoče njene rešitve uporabiti za vse nesreče, ki so državo prizadejale po 1. januarju 2023.

Na vladi je bilo danes vnovič govora tudi o pomoči ljudem, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo, to razpravo naj bi sicer zaključili v četrtek. Med dolgoročnimi rešitvami je Golob ponovil idejo o nadomestni gradnji, pri čemer bodo morale zemljišča priskrbeti, komunalno opremiti in prostorsko umestiti občine. S predstavniki slednjih so se premier in nekateri ministri srečali po današnji seji vlade.

Ministrska ekipa se je danes dotaknila tudi še enega rebalansa proračuna za letos, in sicer v delu glede proračunske rezerve, ki jo nameravajo za naslovitev sanacije škode po poplavah zaenkrat povečati za okoli 220 milijonov evrov. K rebalansu naj bi se vrnili v četrtek. Dolgoročneje pa razmišljajo o ustanovitvi posebnega solidarnostnega sklada z dodatnimi sredstvi za financiranje sanacije.

Vlada se je odločila tudi, da bo 14. avgust dan solidarnosti in dela prost dan, je sporočil premier Golob. Kot je zapisal na Instagramu, želi, da Slovenija te težke in naporne dni zaključi v duhu solidarnosti.

Predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč bodo poslanci potrjevali v sredo, ko bo DZ nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slednja bo v sredo v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča obiskala Slovenijo, kjer si bo ogledala najbolj prizadeta območja v poplavah, med drugim tudi Črno na Koroškem. V okviru obiska bo s premierjem Robertom Golobom govorila tudi o načinih, kako lahko EU podpre Slovenijo.

V ujmi najbolj prizadeta območja na Koroškem, in sicer občine Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem pa je že danes obiskala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Srečala se je s prebivalci prizadetih območij, predstavniki lokalnih skupnosti, civilne zaščite in gasilci ter po obisku dejala, da česa takega na lastne oči še ni videla. "Črna na Koroškem je bila nekaj dni odrezana od sveta, ampak ni odrezana od naših src, naših duš, naših misli," je ob tem dejala. Pohvalila je delo vseh vključenih v pomoč in reševanje, izpostavila mednarodno pomoč in obsodila vlomilce, ki so že na delu.

Na Koroškem, kjer so od petka zgodaj zjutraj narasli vodotoki, zemeljski plazovi in nanosi uničili ogromno premoženja in infrastrukture ter ponekod tudi za dlje časa pretrgali prometne in druge komunikacijske poti, se sicer interventne nujne zadeve počasi umirjajo, aktivnosti pa zdaj prehajajo v zagotavljanje hrane in vode ter drugih nujnih materialnih potrebščin za prebivalstvo.

Zaradi zelo poškodovanih cest, uničenih mostov in druge infrastrukture je po besedah regijskega poveljnika civilne zaščite Alana Matijeviča veliko koordinacije s strokovnimi službami. Predvsem v Mežiški dolini je uničenih več mostov, v Mežici je pogojno prehoden le eden, preostalih sedem je uničenih. Podobno je na Prevaljah.

Kljub izboljšanju vremena je zemlja na Koroškem še zelo namočena, tudi pretoki vodotokov so še vedno veliki, prožijo se še vedno novi, tudi veliki plazovi. Pomoč na Koroško sicer prihaja z več smeri, pri odpravljanju posledic in utiranju prometnih poti pomagajo vojaki in gasilci tudi od drugod. Gorska reševalna zveza Slovenije je v ponedeljek končno uspela vzpostaviti stik z Gorsko reševalno službo Koroške. Ker so razmere apokaliptične, so organizirali ekipo 20 reševalcev iz različnih društev GRS po Sloveniji. S tremi helikopterji Slovenske vojske so danes zjutraj odleteli proti Koroški, kjer bodo ostali dva dni.

Z odstranjevanjem posledic ujme pospešeno nadaljujejo tudi v savinjski regiji. Na tem območju je sicer še vedno veliko neprevoznih cest, je pa bila preko prelaza Črnivec ponoči vzpostavljena cestna povezava z Lučami, na to območje je tako možno priti preko Kamnika. V Zgornji Savinjski dolini ostajajo tudi težave pri oskrbi z elektriko. Največ težav je v najbolj prizadetih krajih, ki sodijo pod okrilje Elektra Celje. Tam je bilo danes dopoldne brez elektrike še 677 odjemalcev, od tega levji delež v Zgornji Savinjski dolini, potem ko jih je bilo še v ponedeljek zjutraj 1297.

Na Zgornjesavinjsko je danes tudi že prišla mednarodna ekipa iz Nemčije, prihajata tudi mednarodni enoti iz Hrvaške in Francije, v prihodnjih dneh pa tudi iz Slovaške. Hrvaška pa je v Slovenijo danes napotila 17 pripadnikov hrvaške vojske in več gradbenih strojev, s katerimi bodo pomagali pri odpravi posledic poplav v Savinjski dolini.

V občini Kamnik so se medtem uspeli prebiti v odrezane doline, v ponedeljek zvečer so se uspeli prebiti v doline Kamniške Bistrice, Črne in Bistričice, sanirali so tudi vodovodno omrežje. Nujna sanacija je v polnem teku tudi v občini Komenda. Območje je danes obiskala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je kot prednostno nalogo izpostavila vsaj zasilno povezljivost vseh krajev.

Stanje na Gorenjskem se postopoma izboljšuje, ceste so odprte, a so na nekaterih odsekih še poškodovane, zato previdnost ni odveč. Prav tako se po katastrofalni ujmi še vedno prožijo plazovi, zabeležili so jih že več kot 200. Od danes je sicer odpravljen ukrep evakuacije prebivalcev Koroške Bele, ki je bil odrejen minule tri noči.

Na območju občine Gorenja vas-Poljane so medtem vzpostavili povezljivost z vsemi kraji, tako da od sveta ni odrezan več noben prebivalec, prav tako so se lahko na domove vrnili prebivalci, ki so bili evakuirani zaradi zemeljskih plazov. Tudi v Škofji Loki so danes odpravljali posledice in začeli fazo čiščenja, na najbolj prizadetih območjih pa so intervencije še potekale. Škoda na občinski infrastrukturi bo po ocenah znašala več deset milijonov evrov.

Izboljšujejo se tudi razmere v Pomurju. Pretok reke Mure danes še vedno upada in voda se počasi umika s poplavljenih površin. Poplavljena območja v Pomurju sta si danes skupaj s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom ogledala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon ter minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Grlić Radman je ob tem napovedal možnost nadaljnje pomoči Hrvaške, med drugim z vojaškim mostom.

Tudi sicer povsod po državi reke postopoma upadajo, njihova vodnatost se zmanjšuje po celotni državi, tako bo tudi v prihodnjih dneh, kaže današnje poročilo agencije za okolje.

V zadnjih dneh se je sicer znova pokazala izjemna solidarnost in pripravljenost ljudi pomagati prizadetim v poplavah. Na prizadetih območjih pomagajo številni prostovoljci, med drugim Rdečega križa, Karitasa, Slovenske filantropije in Gasilske zveze Slovenije, pomoč zbirajo tudi Slovenci v zamejstvu in tujini.

Akcije zbiranja pomoči so zagnale tudi nekatere krovne organizacije pomoči, vrstijo se tudi številne donacije, NLB bo prizadetim občinam namenila štiri milijone evrov, Uefa in NZS za pomoč žrtvam poplav 320.000 evrov, skupina Supernova pa je za omilitev posledic uničujočih poplav Rdečemu križu Slovenije namenila 100.000 evrov.

V ponedeljek popoldne je zaživela tudi aplikacija Poplave 2023, na kateri je pripravljenost pomagati doslej izrazilo že več kot 17.000 ljudi, številka se iz ure v uro povečuje. Trenutno uprava za zaščito in reševanje povprašuje zlasti po storitvah in materialu za popravilo objektov, cest in druge infrastrukture.

Spletno platformo, preko katere lahko podjetja nudijo pomoč tistim podjetjem, ki so jih poplave najbolj prizadele, je danes vzpostavila tudi GZS.

Prizadeti v poplavah se sicer lahko znajdejo tudi v duševni stiski. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so tako danes podali več nasvetov za prvo pomoč v duševni stiski, med usmeritvami za pomoč posameznikom v stiski med drugim svetujejo, naj tisti, ki nudijo pomoč posamezniku v stiski, v prvi vrsti zagotovijo občutek varnosti in osnovne potrebe, vzpostavitev minimalne dnevne rutine in zagotovitev čustvene podpore.