STA novice / Ob pomanjkanju delovne sile izziv pospešitev procesa zaposlovanja tujcev (tema)

V Sloveniji je bilo maja skupaj, a brez kmetov, delovno aktivnih 914.467 oseb, od tega je bil delež tujcev že 14,4-odstoten. V lanskem letu je bil delež tujcev med 915.157 delovno aktivnimi 14,2-odstoten, pet let prej, leta 2017, pa denimo med 760.170 delovno aktivnimi 6,6-odstoten, je razvidno iz podatkov, ki jih je STA posredoval državni statistični urad.

V petem mesecu je bilo največ tujih delavcev, 64.484, še vedno iz BiH, sledile so druge balkanske države: Kosovo (15.859 delavcev), Srbija (14.297), Hrvaška (10.373), Severna Makedonija (8527). Preostalih tujcev je bilo po posameznih državah manj kot 3000.

Kot so že večkrat pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje, število delovno aktivnih tujcev intenzivno narašča od leta 2016 (izjema je leto 2020), nov skok vlog na področju zaposlovanja tujcev pa so zaznali od leta 2021.

V letošnjih prvih šestih mesecih so izdali 22.167 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, po dejavnostih največ v gradbeništvu (8961) in predelovalnih dejavnostih (3490), po državljanstvu pa Kosovcem (6976). Lani so v celotnem letu izdali 48.441, leta 2017 pa "le" 24.680 obeh vrst dovoljenj.

Kljub velikemu obsegu vlog so povprečni časi reševanja vlog na zavodu v zakonskih okvirih. Po njihovih navedbah gre v povprečju pri soglasjih k enotnemu dovoljenju za 22 dni, pri delovnih dovoljenjih pa za 21 dni, kar je manj, kot je zakonsko določeno.

Problem še vedno v zaostanku na upravnih enotah

Medtem pa iz gospodarstva sporočajo, da podjetja še vedno poročajo o težavah pri pridobivanju kadra iz tujine, in sicer prav zaradi dolgotrajnih postopkov za pridobitev ali podaljšanje dovoljenj za zaposlitev tujcev ter zamud pri odločanju o vlogah.

Kljub spremembi zakonodaje in prenosu določenih pooblastil pri podaljševanju dovoljenj za zaposlitev tujcev z upravnih enot na zavod za zaposlovanje - DZ je namreč spomladi sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev - prvotni postopki za zaposlitev zaradi zaostankov na upravnih enotah lahko trajajo več kot mesec dni, je za STA opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar in dodal, da je to "bistveno več kot denimo na Hrvaškem ali v Avstriji".

V zvezi z nedavnimi navedbami zavoda, da balkanski bazen ni izpraznjen, saj je v nekaterih državah brezposelnost še vedno velika, je opozoril, da "ni vsak, ki je prijavljen kot brezposeln, ustrezen kandidat, pa tudi ni vsak pripravljen opravljati dela v tujini". "Ne moremo razmišljati zgolj o številkah brezposelnih, temveč tudi o ustreznosti kadrov, o njihovih življenjskih načrtih, družinah itd., če jih želimo privabiti k delu in bivanju v Slovenijo," je opozoril.

Spomnil je, da ima Slovenija z BiH in Srbijo sklenjena sporazuma, ki pa predvidevata omejitev, in sicer, da mora biti kandidat za zaposlitev v Sloveniji vsaj en mesec prijavljen kot brezposelna oseba na domačem zavodu za zaposlovanje.

V igri mednarodni sporazumi z več državami

Ministrstvo za delo se sicer o tovrstnih sporazumih o zaposlovanju tujcev pogovarja še z nekaterimi drugimi državami. Kot so opozorili za STA, pa je sklepanje takšnih sporazumov dolgotrajen proces.

Za začetek formalnih pogajanj namreč potrebujejo mandat vlade in pristojnega odbora DZ, sledijo pogajanja za določitev vsebine posameznega sporazuma med imenovanimi delegacijami, pri čemer je trajanje pogajanj odvisno od stopnje soglasja glede vsebine posameznega sporazuma. V procesu "smo seveda popolnoma odvisni od druge strani, njene pripravljenosti in prioritet, na kar v veliki meri ministrstvo ne more vplivati", so dodali.

Največji napredek so letos dosegli pri pogovorih s filipinsko stranjo. "Imeli smo že več sestankov s pristojnim filipinskim ministrstvom na strokovno-tehnični ravni. Filipinska stran je pokazala interes za zaposlovanje filipinskih delavcev v Sloveniji in da se to zaposlovanje uredi z ustreznim pravnim okvirom, ob sodelovanju obeh pristojnih ministrstev oz. zavodov za zaposlovanje," so pojasnili. Dogovorili so se za intenzivno nadaljevanje pogovorov v prihodnjih mesecih. Slovenija pa naj bi do konca leta odprla konzulat na Filipinih.

V maju sta vlada in DZ ministrstvu potrdila tudi pogajalski mandat za začetek pogajanj z Republiko Srbijo glede spremembe bilateralnega sporazuma o zaposlovanju, prav tako so že pridobili mandat za formalna pogajanja s Turčijo glede sklenitve sporazuma o socialnem zavarovanju, so še navedli.

Spremembe tudi pri zaposlovanju v agencijah?

A delodajalci opozarjajo, da zgolj sporazumi niso rešitev za pridobivanje novih kadrov iz tretjih držav in da so lahko včasih še dodatna ovira, sploh, če vključujejo pogoj, da mora biti kandidat vsaj en mesec prijavljen kot brezposelna oseba.

"Nujno pa je razširiti seznam deficitarnih poklicev v Sloveniji po odredbi o določitvi poklicev, pri katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, s čimer bi dodatno poenostavili postopke vsaj za nekatere poklice," je ocenil Smrekar. Ob tem je obžaloval, da je bila odredba letos vnovič podaljšana brez dodanih poklicev, "za katere delodajalci pozivamo že leta, da naj se uvrstijo med deficitarne poklice".

Od 1. julija so tako v odredbi kot deficitarni poklici še vedno našteti varilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjarji, elektroinštalaterji, tesarji, kuharji, elektromehaniki, zidarji, monterji, serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav, livarji, strugarji, mesarji, bolničarji negovalci v zavodih ter zdravniki specialisti splošne medicine.

Smrekar je menil še, da je treba agencijam za posredovanje dela sistemsko urediti možnosti zaposlovanja tujcev, saj da je Slovenija edina v EU, ki jim tega ne omogoča.