STA novice / Svetovna banka z novimi ukrepi za povečanje posojilne sposobnosti

Novi ukrepi po pojasnilih mednarodne finančne ustanove, katere delovanje je usmerjeno zlasti v zagotavljanje finančne pomoči najmanj razvitim državam, vključujejo krepitev poroštev držav lastnic banke za spodbujanje posojilne zmožnosti ustanove. Predlagani program poroštev naj bi tako omogočil širšo dostopnost financiranja in dodatna poroštva delničarjev - 189 držav članic - v primeru, če države same ne bodo več zmogle odplačevati posojil.

Po oceni banke bi lahko ob pomoči poroštev v višini pet milijard dolarjev v naslednjem desetletju ustvarili za 30 milijard dolarjev dodatnih posojil. To bi, kot je banka zapisala v izjavi za javnost, pomagalo zagotoviti potrebna sredstva za "pošiljanje deklet v šolo, podporo kmetov, ki se spopadajo s posledicami podnebnih sprememb, ali za zagotavljanje zdravstvene oskrbe".

Banka med drugim cilja tudi na zbiranje dodatnih finančnih sredstev z izdajo hibridnih obveznic, ki so mešanica dolžniškega in lastniškega kapitala. Med napovedanimi ukrepi pa je tudi okrepljeno pridobivanje sredstev z aktivacijo kapitala na vpoklic.

Gre za zavezo delničarjev, da bodo z dodatnimi sredstvi pomagali banki v izrednih razmerah. "Razširitev pogojev ter razjasnitev postopkov in mehanizmov, na podlagi katerih lahko banka poziva delničarje k vplačilom sredstev, bi banki lahko pomagala absorbirati več tveganja in povečati kreditiranje. Skupaj z bonitetnimi agencijami in delničarji bomo morali opraviti več dela za to, da bo kapital na vpoklic postal bolj uporaben," je banka pojasnila v sporočilu za javnost.

Najrevnejšim državam, ki nujno potrebujejo več sredstev za odziv na izredne podnebne razmere, pomanjkanje hrane in druge krize, pa bo banka dodatno pomagala z zbiranjem šest milijard dolarjev sredstev za nov krizni sklad v okviru Mednarodnega združenja za razvoj, ki je del skupine Svetovne banke

Svetovna banka ima sicer od začetka julija novo vodstvo. Predsedovanje finančni instituciji, ki je bila tako kot sestrski Mednarodni denarni sklad ustanovljena leta 1944, je prevzel nekdanji direktor Mastercarda Ajay Banga.

Eno njegovih prvih sporočil ob nastopu funkcije je bilo, naj Svetovna banka podvoji prizadevanja pri soočanju z globalnimi izzivi.

Da naraščajoče razlike med bogatimi in revnimi državami tvegajo poglobitev revščine v državah v razvoju, pa je opozoril tudi na današnjem srečanju finančnih ministrov G20 v Indiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Frustracija globalnega juga je razumljiva. V mnogih pogledih plačujejo ceno za našo blaginjo," je dejal.

Ob tem je opozoril, da se v prihodnje gospodarstvo ne more zanašati na širitev na račun okolja. "Preprosta resnica je: ne moremo prenesti še enega obdobja emisijsko intenzivne rasti," je ocenil Banga.

V središču pozornosti skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev so bili med drugi tudi pogovori o prestrukturiranju dolga za države z nizkimi dohodki, kjer pa so po oceni sodelujočih dosegli le majhen napredek.

Kitajska kot drugo največje gospodarstvo na svetu in velika posojilodajalka državam z nizkimi dohodki v Aziji in Afriki se je doslej upirala kakršni koli univerzalni formuli za prestrukturiranje dolga, so povedali predstavniki držav.

Kot je ocenila ameriška finančna ministrica Janet Yellen, je več kot polovica vseh držav z nizkimi dohodki blizu ali v dolžniški stiski, kar je dvakrat več kot leta 2015.