STA novice / V zadevi Svilanit brez priznanj krivde in dvom o pridobitvi dokazov

Tožilstvo nekdanji generalni direktorici in solastnici Svilanita Mojci Šubic, nekdanjemu nadzorniku Svilanita Janezu Hočevarju, nekdanjemu direktorju družbe Iskra ISD Juriju Tepini in nekdanjemu lastniku nekdanje tovarne Motvoz Antonu Laknerju očita več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pomoči pri teh dejanjih, in sicer pri lastninjenju Svilanita in drugih omenjenih družb. Postopek zoper nekdanjega vodjo financ in računovodstva v Svilanitu Saša Pušnika, ki je s Šubičevo prevzel Svilanit, je bil že prej ustavljen.

Na današnjem predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču Tepina in Lakner krivde nista priznala, Šubičeve in Hočevarja pa ni bilo. Ker prošnja za preložitev naroka po mnenju sodišča ni bila utemeljena, se šteje, da krivde ne priznavata, njuna zagovornika pa sta zoper obtožnico vložila ugovor.

Zagovorniki obtoženih so predlagali izločitev mnenja izvedenke ekonomske stroke Anke Černe, češ da je temeljilo tudi na podatkih z bančnih računov, ki so bili kot dokaz izločeni, tako kot so bili izločeni sodniki, ker so se med postopkom seznanili s temi podatki. Sporno naj bi bilo tudi, da je bila Černe v letu 2004 še računovodkinja v družbi BPT, ki je takrat začela prevzemati Svilanit.

Tožilec Boštjan Valenčič je predlagal, da se znova pridobi podatke z bančnih računov, ki so bili kot dokaz izločeni, saj da pri njihovi pridobitvi ne gre za prikrit preiskovalni ukrep, ampak za pregled obstoječih podatkov iz evidenc. Glede izločitve izvedenskega mnenja pa bi moralo sodišče upoštevati, ali bi izvedenka prišla do enakih ugotovitev, tudi če ne bi bilo podatkov z bančnih računov - tožilstvo ocenjuje, da je bilo izvedensko mnenje narejeno na podlagi listinske dokumentacije, ki ni bila izločena. Glede morebitne spornosti dejstva, da je bila Černe revizorka v BPT, pa je sodišče že presojalo, je dodal.

Zagovornica Mojce Šubic Anka Kozamernik je zahtevala izločitev predsednice senata sodnice Jasmine Javornik, in sicer zaradi videza nepristanskosti (ker ni preložila predobravnavnega naroka) in ker naj bi bila seznanjena z nedovoljenimi dokazi. Sodnica je danes prvi razlog že zavrgla, ker počitnice niso razlog za preložitev (narok je bil razpisan več kot en mesec vnaprej, poleg tega so bile letalske karte vplačane isti dan, ko so zagovorniki dobili vabila na narok, sicer pa navzočnost obtoženih na naroku ni obvezna). O drugem bo medtem še odločeno, saj tudi še ni odločeno o nedovoljenosti dokazov.

Ko bo sklep sodišča o danes podanih predlogih in zahtevah pravnomočen, bo lahko razpisana glavna obravnava, o obtožbi pa bo sodil senat v predpisani sestavi, je odločila sodnica.

Je pa izpostavila, da mora predsednik senata tudi po uradni dolžnosti poskrbeti za to, da so v spisu le zakoniti dokazi - in tako dejala, da po njeni oceni odredbe o hišnih preiskavah leta 2011 niso bile ustrezno obrazložene.

V hišnih preiskavah so bili pridobljeni listinski dokazi, na kateri v veliki meri temeljijo očitki tožilstva, tako da bi lahko njihova izločitev odločilno vplivala na dokazovanje krivde.

Po hišnih preiskavah med drugim v družbah Svilanit, BPT, Motvoz in Iskra ISD februarja 2011, zaključku kriminalistične preiskave jeseni 2012 ter sodni preiskavi, ki je po pisanju Dnevnika trajala od septembra 2014 do januarja 2018, je specializirano državno tožilstvo obtožnico vložilo marca 2019. Med obdolženimi je bil tudi zdaj že pokojni Stojan Žibert, ki je Svilanit vodil pred Šubic in je bil tudi vodja nekdanje lastnice Svilanita, družbe BPT.

Preiskava je pokazala, da naj bi osumljeni družbe prevzeli na enak način - da naj bi prevzeti družbi naprtili breme odplačevanja posojil, najetih za prevzem. Po takratnih navedbah policije naj bi jih oškodovali za skupno 14,1 milijona evrov.

Kot je leta 2012 pisal Dnevnik, se je lastninjenje začelo leta 2004 z navzkrižnim lastniškim povezovanjem družb BPT in Svilanit, pomemben delež v BPT pa je obvladoval Tepina oz. Iskra ISD.

Kmalu naj bi se k lastninjenju pridružil Lakner, do konca leta 2006 pa naj bi Žibert ob pomoči Tepine in Hočevarja prišel do popolnega obvladovanja BPT. Leto pozneje so Stojan in Alenka Žibert ter Hočevar ustanovili podjetje Jalia, s pomočjo bančnih posojil izplačali Tepino in Laknerja, nazadnje pa Jalio skupaj z dolgovi pripojili BPT, je pisal časnik.

Šubic, ki je v Svilanit prišla leta 2004, vodenje družbe pa prevzela tri leta pozneje, in Pušnik sta za prevzem Svilanita z minimalnim vložkom 7500 evrov ustanovila družbo Sviteks ter najela četrt milijona evrov posojila. Sviteks je leta 2008 od BPT za okoli dva milijona evrov odkupil Svilanit, nato pa sta ga z dvomilijonskim dolgom, ki je izhajal iz nakupa Svilanita od BPT, pripojila Svilanitu.

Šubic je marca 2009 poslala Svilanit v likvidacijo, delo je izgubil velik del od 480 delavcev. Leta 2015 so proizvodnjo preselili v Turčijo, Svilanit pa pripojili hčerinskemu podjetju Svilanit Svila.

To podjetje je bilo leta 2016 prodano podjetju AD Vita v lasti Andreja Podgorška. Kot je na podlagi dokumentacije februarja letos pisal Dnevnik, je Šubic s prodajo 80-odstotnega deleža iztržila 550.000 evrov, pri čemer je kot del posla dobila tudi Podgorškovo počitniško hišo v Fažani na Hrvaškem, Pušnik pa je za petinski delež februarja 2017 prejel 137.000 evrov.