STA novice / Novega ministra bodo ob pripravi zdravstvene reforme pričakale vse daljše čakalne dobe ter nezadovoljni zaposleni in pacienti (ozadje)

Pričakovati je, da bo ena prvih potez novega ministra ali ministrice prevetritev ekipe na ministrstvu.

Uvodne naloge nove vodje zdravstvenega resorja je sicer začrtal že odhajajoči minister, na čelu s sprejemom spremembe interventnega zakona v zdravstvu, po katerih bodo po realizaciji nad rednim programom plačevali le izbrane, in ne več vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Cilj zakona je skrajšati nedopustno dolge čakalne dobe, ki so se po koncu epidemije covida-19 kljub ukrepom za krajšanje le še podaljšale.

Odprto vprašanje financiranja zdravstva

Odhajajoča ekipa je pripravila tudi predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, ki je prestal prvo branje v DZ, koalicijske poslanske skupine pa so v tem tednu umaknile zahtevo, da bi njegovo obravnavo DZ nadaljeval še v tem tednu. Kot razlog so navedli premalo časa za pripravo ustreznih dopolnil, ki bi naslovila številne pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ.

Poleg omenjenih zakonov je Bešič Loredan kot ključna koraka zdravstvene reforme izpostavljal še prenovo zakonov o zdravstveni dejavnosti ter o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Ali bo to pot, ki jo bo do reforme ubral tudi novi minister, je za zdaj še prezgodaj ugibati, zagotovo pa se ne bo mogel izogniti pripravi sprememb pri delu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ZZZS namreč čakajo nove naloge z zbiranjem novega obveznega zdravstvenega prispevka, ministrstvo pa, tudi glede na zahteve iz vrst koalicije, ob tem čaka tudi skorajšnje oblikovanje progresivne lestvice plačevanja prispevka.

Tudi na druga vprašanja gleda financiranja zdravstvenega sistema, ki zaradi vse večjih potreb dolgožive družbe, povečanih stroškov dela in materiala, vsako leto zahteva več sredstev, bo novi minister gotovo vsaj poskušal odgovoriti. V prihodnjem letu bo v zdravstvu samo za temeljne storitve zmanjkalo 370 milijonov evrov, je na nedavnem posvetu o financiranju zdravstva opozoril Bešič Loredan. Njegov naslednik se tako predvidoma ne bo mogel izogniti razmisleku o posodobitvi zdravstvene košarice in obsega pravic, financiranih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pred novim ministrom tudi iskanje konsenza glede sprememb NMP

Urejanje mreže nujne medicinske pomoči (NMP) je Bešič Loredan napovedal nedolgo po nastopu mandata. Delovna skupina ministrstva za zdravje je nato jeseni pripravila predlog reorganizacije NMP, ki pa je zaradi predvidene zmanjšane prisotnosti zdravnikov v številnih lokalnih skupnostih sprožilo burne odzive.

Številčno razširjena strokovna skupina je nato spomladi pripravila posodobljena strokovna izhodišča za prenovo NMP. Konec maja so nato na ministrstvu organizirali srečanje, kjer so predstavili predlog koncepta zdravstvene mreže v Sloveniji, v juniju pa so začeli z regijskimi srečanji z zdravstvenimi domovi in občinami, na katerih želijo priti do konsenza o ureditvi sistema NMP. Vprašanje je, kako bo na tempo sprememb vplivala menjava na čelu resorja.

Na primarni ravni zdravstva pričakovanja po kadrovskih okrepitvah in administrativnih razbremenitvah

Primarno raven zdravstva, ki si jo sicer, kot je slišati v zdravstvu, številne države EU jemljejo za zgled, po državi pestijo manjše ali večje težave. Med njimi je najizrazitejša gotovo pomanjkanje kadra, primanjkuje predvsem družinskih zdravnikov, pa tudi pediatrov, ginekologov, medicinskih sester in drugega osebja. Zaposleni pa ob tem opozarjajo na številne zamudne administrativne obremenitve, ki jim krajšajo čas, ki bi ga lahko posvetili pacientom.

Spremembe so nujne tudi v vodenju zdravstvenih domov, kjer vodstva opozarjajo, da so omejena pri nagrajevanju najboljših zaposlenih, ki v želji po boljših delovnih pogojih in plačilu odhajajo k zasebnikom ali celo v poklice izven zdravstva.

V sredo je imela sicer poslanska skupina Svoboda večurno razpravo, na kateri so bili enotni, da obstaja samo ena pot krepitve javne zdravstvene mreže, ki vodi preko močnejših, bolj vitalnih in bolje organiziranih javnih zavodov.

Na področju duševnega zdravja v pričakovanju formalne ureditve psihoterapije

Na področju duševnega zdravja na ministrstvu pripravljajo novelo zakona o duševnem zdravju, ki popravlja določene neustavnosti. Ob tem so napovedali tudi pripravo povsem novega zakona o duševnem zdravju, s katerim bi pokrili področja, ki jih veljavni zakon še ne naslavlja.

Pripravlja se tudi zakon o psihoterapiji, ki bi prvič formalno uredil to področje. Ustanovljena je bila delovna skupina, ki obravnava tri zakonske predloge.

Sindikati nezadovoljni s hitrostjo pogajanj, rok za dogovor se bliža

Ob vseh težavah v zdravstvu bo moral novi minister ali ministrica za zdravje loviti tudi rok 1. januar 2024, do katerega se mora po sporazumu med vlado in zdravniškim sindikatom Fides uveljaviti načrtovani plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo. Če se to ne bo zgodilo, se je vlada zavezala, da se bo o zdravniških plačah dogovarjala v ločenih pogajanjih.

Pogajanja sicer ne sledijo začrtani časovnici, med drugim napovedan plačni zakon ni bil usklajen do konca junija, kot so predvidevali. Z zamudo so nezadovoljni tudi sindikati zdravstva in socialnega varstva, ki so za jesen napovedali stopnjevanje sindikalnih aktivnosti, če premika v pogajanjih ne bo.

Vlada se je v decembrskem sporazumu s predstavniki reprezentativnih sindikatov zdravstva in socialnega varstva zavezala tudi k sprejetju standardov in normativov za ti področji do 1. aprila, kar se ni zgodilo. Po informacijah STA so sicer posamezne stroke standarde in normative za svoja področja večinoma že pripravile, pravilniki pa še niso bili sprejeti.