STA novice / Ajanović Hovnik: Sodniki z vlado sklenili dogovor o novi ureditvi plač (dopolnjeno)

"Z zadovoljstvom ugotavljam, da je dogovor prepoznan in potrjen ter da smo tudi na vladi prepoznali pomen sodstva in neodvisnosti sodstva," je v izjavi za medije v državnem zboru poudarila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Ob tem je pojasnila, da je vlada že januarja, ko je predlagala 600 evrov dodatka sodnikom, stanje v sodstvu prepoznala kot neustavno in da plače v sodstvu zaostajajo v primerjavi s preostalima vejama oblasti in z rastjo plač v preostalem delu javnega sektorja.

Ministrica Ajanović Hovnik je poudarila, da so pri dogovoru o novi ureditvi sodniških plač izhajali iz nove plačne lestvice, ki predvideva 67 plačnih razredov. Predvideno razmerje med najvišjo in najnižjo plačo je ena proti sedem, pri čemer je prvi plačni razred predviden v višini minimalne plače, je izpostavila.

V najvišji plačni razred naj bi bila uvrščena predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča, med najnižjo in najvišjo funkcijo v sodstvu pa je predvidenih 23 plačnih razredov. Najslabše uvrščena funkcija v sodstvu bo po novem uvrščena v 44. plačni razred, kar pomeni približno 4400 evrov bruto, je dodala ministrica.

Glede višine dodatka za nezdružljivost sodniškega poklica je ministrica poudarila, da bi se ta začel izplačevati s prvim januarjem prihodnje leto. Kar zadeva uvrstitve sodnikov na novo plačno lestvico, pa je dejala, da pogajanja z ostalimi skupinami javnega sektorja še potekajo, bodo pa sodniki "vsekakor prva skupina, ki bo prevedena na novo plačno lestvico".

Dogovor o novih plačnih razmerjih, ki ga je danes potrdila vlada, so pozdravili tudi predstavniki sodstva. Po besedah generalne sekretarke vrhovnega sodišča Helene Miklavčič sodniki in sodnice današnje dejanje vlade ocenjujejo kot korak v pravo smer pri odpravi neustavnega položaja, na katerega so sodniki opozarjali že več kot 15 let. "Vlada je danes pokazala, da razume nastalo situacijo," je poudarila Miklavčič.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević pa je izrazila pričakovanje, da bo vlada v roku izvršila ustavno odločbo in da je zgodba o sodniških plačah "vsaj zaenkrat in upam, da za čim dlje časa, z mize te vlade".

Končno besedo o sodniških plačah bodo namreč imeli poslanci, ki morajo za uresničitev danes sklenjenega dogovora med vlado in sodno vejo oblasti sprejeti zakonske podlage.

Odločitev o dogovoru o sodniških plačah sledi nedavni odločbi ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti, zakonodajalcu pa naložili, da mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je danes izrazila pričakovanje, da se bodo zadeve uredile v roku šestih mesecev in "da bo ustavna odločba upoštevana tako, kot mora biti".

Čeprav se odločitev ustavnega sodišča nanaša na plače sodnikov, pa bo današnji dogovor veljal tudi za ustavne sodnike in tožilce.

Kot so po seji vlade sporočili z ministrstva za javno upravo, sta pripravljena dva dogovora, in sicer o ureditvi plač funkcionarjev ustavnega sodišča in o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti ter državnotožilskih funkcionarjev. Za podpis obeh dogovorov je vlada danes pooblastila ministrico Ajanović Hovnik ter ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.

Doseženi dogovor o ureditvi plačnega položaja sodnikov so pozdravili tudi državni tožilci in na vrhovnem sodišču. Kot je za STA poudarila vodja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij pri vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline, so zadovoljni z umestitvijo državnih tožilcev v plačni steber, kamor so uvrščeni funkcionarji, pa tudi s tem, da je vlada prepoznala nujnost določitve dodatka za nezdružljivost sodniškega poklica.

"Ta dodatek je pomemben predvsem zato, ker opredeljuje izjemno strogost pri morebitnem opravljanju dodatnega dela v sodstvu. Pri nobenem drugem poklicu ta izjemnost ni tako strogo določena," je poudarila Kline. Izrazila je tudi upanje, da se bo današnji dogovor prelil v plače sodnikov in tožilcev v začetku prihodnjega leta.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa je v izjavi za javnost izpostavil, da je z današnjim dogovorom dosegel enega od treh prednostnih ciljev, ki si jih je postavil ob nastopu predsedniške funkcije. Po njegovi oceni je k sklenitvi dogovora v precejšnji meri pripomoglo dejstvo, da je vladna stran razumela položaj, v katerem so se znašli slovenske sodnice in sodniki, so sporočili z vrhovnega sodišča.