STA novice / Pravosodno ministrstvo: Porast števila zaprtih po epidemiji gre pripisati preklicu ukrepov za njihovo začasno zmanjševanje

V času epidemije covida-19 so bili z interventno zakonodajo v veljavi ukrepi, ki so naslavljali težave prezasedenih zaporskih zmogljivosti, s katerimi sta pravosodno ministrstvo in uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) začasno zniževala število zaprtih oseb in tako lažje zagotavljala varne zapore.

Med temi so našteli ukrepe prekinitve zaporne kazni, predčasne odpuste s prestajanja kazni zapora in z začasnim nepozivanjem sodišč na nastop kazni, s čimer so učinkovito preprečevali širjenje novega koronavirusa. Z ukinitvijo interventnih ukrepov, posebej po koncu nepozivanja sodišč, se je število zaprtih oseb spet začelo povečevati, kar se tudi pozna v porastu števila zaprtih v statistiki Sveta Evrope, so pojasnili.

Glede podatka, da Slovenija sodi med države z eno najnižjih stopnje števila zapornikov na 100.000 prebivalcev pa so ocenili, da zato, ker zakonodaja omogoča alternativne oz. nadomestne oblike izvrševanja zapornih kazni, če ne gre za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Med temi oblikami so našteli zapor ob koncu tedna, hišni zapor in delo v splošno korist.

Sicer je oblikovanje kaznovalne politike primarno v rokah državnega tožilstva in sodišč, ki predlagata in dosojata kazenske sankcije v konkretnih primerih, so navedli.

V skupni izjavi so dodali, da na prizadevanja za večjo uveljavitev alternativnih oblik prestajanja zapora kaže tudi ustanovitev uprave za probacijo, ki je organ v sestavi pravosodnega ministrstva. Njen cilj je, da omogoči izvrševanje kazni v skupnosti namesto v zaporu, njen glavni namen pa je, da kaznovana oseba opusti kazniva dejanja in se uspešno integrira v skupnost.

V Sloveniji ministrstvo sicer že nekaj let zaznava splošen trend naraščanja uporabe alternativnih oblik izvršitve kazni zapora.

Glede zaznane visoke zasedenosti zaporov pa URSIKS odgovarja, da prezasedenost rešujejo s premeščanji med lokacijami. Avgusta lani pa se je začela še gradnja novega zapora v Ljubljani s kapaciteto 388 oseb. Nov objekt bo odgovoril na ključne pomanjkljivosti zaporskega sistema, po načrtih pa bo zgrajen junija 2025. Država je iz naslova slabih prostorskih razmer že bila primorana izplačati odškodnine, so dodali.

Dodatno so poudarili, da si oba organa prizadevata za razvoj in ohranjanje sodobnega zaporskega sistema, v katerem se kazenske sankcije izvršuje na human način ter v okviru visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je v ospredju zagotavljanje in ohranjanje dostojanstva zaprtih oseb.

V okviru novozgrajenega zapora se gradi tudi novo izobraževalno središče za pravosodne policiste. Teh trenutno primanjkuje, saj je zasedenih le 561 delovnih mest od sistematiziranih 684, so navedli. Na URSIKS so zato ustanovili delovno skupino za promocijo poklica pravosodni policist, ki k temu pristopa resno in poglobljeno, so zagotovili.

Svet Evrope je sicer danes objavil poročilo o stanju v zaporih v 46 državah članicah za leto 2022. V njem ugotavlja, da se je stopnja zaprtih po ukinitvi protikoronskih ukrepov povečala. Pri tem izpostavlja zlasti Slovenijo, kjer je omenjena stopnja narasla za 23 odstotkov. Ima pa Slovenija s 66 zaprtimi na 100.000 prebivalcev eno nižjih stopenj zaprtih.