STA novice / Ob obravnavi poročila o delu tožilstev znova opozorila o kadrovskih težavah in pozivi k ureditvi plačne problematike v pravosodju

Državna tožilstva so lani zoper storilce prejela skupno 24.753 kazenskih ovadb, v istem času pa so jih rešila 24.468. To pomeni, da so rešila skupno 340 ovadb manj, kot so jih prejela. To je 98,8-odstotna stopnja obvladovanja pripada, kar generalni državni tožilec Drago Šketa pripisuje predvsem kadrovski podhranjenosti državnih tožilstev. V lanskem letu je bila prisotnost tožilcev za 16,8 odstotka nižja kot leto prej, kar je posledica prekomernih obremenitev tožilcev v lanskem ter letih pred tem, je izpostavil.

Kljub temu, da se je gibanje učinkovitosti dela državnih tožilcev v lanskem letu malenkostno zmanjšalo, pa Šketa ocenjuje, da so na tožilstvu v letu 2022 izpolnili zastavljene cilje in dosegli načrtovane rezultate. To pripisuje predvsem angažiranosti vodij pri skrajni optimizaciji poslovnih procesov, skrbno premišljenim vodstvenim ukrepom ter povečanemu angažmaju državnih tožilcev in državnotožilskega osebja.

Ob predstavitvi poročila o delu tožilstev za lani se je Šketa dotaknil tudi kadrovske problematike. "Pomanjkanje tožilcev je še vedno aktualno," je izpostavil, kot alarmantno pa je izpostavil tudi ugotovitev, da z veliko hitrostjo pada zanimanje za zaposlitvena mesta strokovnih sodelavcev na tožilstvih.

Vrhovno državno tožilstvo zato sodeluje z vsemi pravnimi fakultetami, kar pa ni dovolj, je izpostavil. "Želimo, da se uredi tudi plačni sistem, ne samo za strokovne sodelavce, temveč tudi za državne tožilce, kjer potekajo pogajanja skupaj s sodniki," je poudaril.

Predsednik Državnotožilskega sveta Igor Lučovnik je v zvezi z kadrovsko podhranjenostjo tožilstev spomnil, da je nekdanja vlada zadrževala imenovanje novih državnih tožilcev. Zaradi tega je prihajalo do dodatnih obremenitev tistih tožilcev, ki so vztrajali, je poudaril.

"Opisano ravnanje prejšnje vlade po eni strani kaže na izčrpavanje izjemno pomembnega gradnika pravosodja, to je organa kazenskega pregona, s čimer se zmanjšuje pravna varnost v Sloveniji. Po drugi strani pa vnaša dvom o ustreznost ureditve imenovanja državnih tožilcev na način, da je končna odločitev o imenovanju prepuščena politiki in ne stroki," je poudaril Lučovnik.

Spomnil je, da je bila zasedenost tožilskih mest v letu 2017 83-odstotna, v letu 2021 pa 75-odstotna. Posledično je v lanskem letu prišlo do rahlega zdrsa reševanja pripada zadev, kar je glede na strukturo državnotožilskih funkcionarjev razumljivo, je ocenil. Po mnenju sveta je nujno tudi, da se v čim krajšem času uredijo plačne razmere v tožilstvu.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi je poudarila, da dinamika obvladovanja pripada zadev v lanskem letu izkazuje, da tožilstvo lani prvič po sedmih letih ni obvladovalo pripada.

"To je posledica kadrovske politike v prejšnjem mandatu," je izpostavila. Spomnila je, da je aktualna vlada takoj po nastopu mandata odpravila blokado pri imenovanju novih državnih tožilcev, prisluhnila je tudi predlogu vrhovnega državnega tožilstva za povečanje skupnega kadrovskega načrta državnega tožilstva za leti 2023 in 2024, in sicer za 92 dodatnih zaposlitev.

Bolj stabilne kadrovske strukture si želijo tudi na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT), kjer imajo trenutno 23 aktivnih državnih tožilcev, je ob predstavitvi poročila o delu za lani poudarila vodja SDT Darja Štiblar.

"Če bi imeli zagotovljenih 30 državnih tožilcev, bi bili še bolj učinkoviti, delo bi potekalo veliko bolj aktivno, ekonomično in brez vsakodnevnih stresov, ko iščemo rešitve, da zagotovimo in lovimo roke," je ocenila. Trenutno je sicer razpisanih pet državnotožilskih mest, kar bi bila po mnenju Štiblarjeve rešitev za SDT.

Specializirano državno tožilstvo je v letu 2022 vložilo zahteve za preiskavo zoper skupno 91 fizičnih in pravnih oseb ter vložila obtožnice in obtožne predloge zoper skupno 39 fizičnih in pravnih oseb. Obsodilne sodbe so dosegli zoper 43 fizičnih oseb in eno pravno osebo.

Od tega je bilo izrečeno 56 odstotkov zapornih, 26 odstotkov denarnih kazni in 40 odstotkov pogojnih obsodb. Delež obsodilnosti je bil v višini 65 odstotkov. Skupni seštevek izrečenih zapornih kazni je 57 let, sodišča pa so premoženjsko korist obdolžencev vzela v skupni višini 61 milijonov evrov.

Odbor za pravosodje se je seznanil tudi z letnim poročilom o delu oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu za leto 2022.