STA novice / Ustavno sodišče lani z rekordnim pripadom zadev, a jih je tudi rešilo rekordno število

Sodišče je pri tem uspešno skrajševalo povprečni čas odločanja po dnevih v zadevah za oceno ustavnosti oz. zakonitosti predpisov in splošnih aktov. Leta 2021 je namreč povprečna zadeva, z vštetimi množičnimi zadevami, bila v reševanju nekaj več kot 400 dni, leta 2022 pa je ustavno sodišče ta čas skrajšalo na 277 dni.

Podaljšal pa se je povprečni čas odločanja v ustavnih pritožbah, ki narašča že vse od leta 2017. V tem času se je praktično podvojil, tako je sodišče o povprečni ustavni pritožbi odločalo kar 575 dni.

Po področjih je povprečni čas odločanja skrajšal le upravni senat, medtem ko se ta čas pri kazenskem in civilnem senatu še vedno podaljšuje. Rekorder je kazenski senat, kjer se povprečni čas odločanja o zadevah približuje številki 800 dni.

Ustavno sodišče je leto 2022 začelo z rekordnimi 2729 zadevami, ki so iz prejšnjega obdobja, ob tem pa je prejelo še 2254 novih zadev. Uspešno je rešilo skupno 2658 zadev in zaostanek tako konec leta zmanjšalo na 2325 zadev. Število nerešenih zadev je številko 2000 sicer prvič preseglo leta 2018.

Od tega so med nerešenimi zadevami narasle ustavne pritožbe, sodišče je namreč leto začelo z zaostankom 1789 zadev, prejelo jih je dodatnih 1754, rešilo pa le 1523. Leto je tako zaključilo z 298 nerešenimi ustavnimi pritožbami.

Uspešneje so se ustavni sodniki spopadli z zadevami za oceno ustavnosti oz. zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Leto so namreč začeli z 936 nerešenimi zadevami, prejeli so jih 482 in jih uspešno rešili 1120. Konec leta so število nerešenih zadev zmanjšali na 298.

Navedeni podatki zajemajo t. i. množične zadeve, ki so po navedbah sodišča po vsebini istovrstne in zato praviloma enostavne za reševanje. Če so te iz statistik izvzete, potem je sodišče uspešno zmanjšalo zaostanke prejšnjega leta iz 2040 zadev na 1550 konec leta. Tekom leta je prejelo skupno 1167 zadev in jih uspešno rešilo 1657.

Največji pripad je sodišče imelo na področju ustavnih pritožb, ki so znašale 77,8 odstotka vseh zadev. Sledile so zadeve za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, ki jih je bilo 21,4 odstotka. Sporov glede pristojnosti je bilo 0,5 odstotka, pritožb v zvezi s potrditvijo poslanskih mandatov in mandatov članov državnega sveta je bilo 0,2 odstotka, vlog za oceno ustavnosti aktov in delovanja političnih strank pa 0,1 odstotka.

Najpogosteje izpodbijani akti, brez množičnih zadev, v lanskem letu so bili zakoni in drugi akti DZ (162) in odloki in drugi akti lokalnih skupnosti (54). Po dveh koronskih letih 2020 in 2021, ko je poraslo število izpodbijanih uredb in drugih aktov vlade na 50 oz. 116, jih je sodišču lani pripadlo le še 13.

Na področju financ je sodišče za plače porabilo 4.246.325 evrov, kar znaša 81,9 odstotka odhodkov. Za materialne stroške je namenilo 774.679 evrov, kar je zneslo 14,9 odstotka, za investicije pa je namenilo 158.673 evrov, kar je odtehtalo 3,1 odstotka odhodkov.