STA novice / Poslanci tudi v drugi obravnavi zakonskega predloga za hitrejše uvajanje OVE z nasprotujočimi si stališči (dopolnjeno)

Predlog zakona med drugim predvideva določitev potencialnih prednostnih območij za sončne in vetrne elektrarne, kot so na primer večje strehe, zaprta odlagališča ter energetska in prometna infrastruktura.

Zakon bi po trenutnem predlogu omogočal postavitev sončnih in vetrnih elektrarn na območjih z neizkoriščenim potencialom. Tako bo predvidoma dovoljeval sončne elektrarne na protihrupnih ograjah avtocest, plavajoče sončne elektrarne na premogovniških jezerih v savinjsko-šaleški regiji ter sončne in vetrne elektrarne na najširših vodovarstvenih območjih, a le po pod pogojem vodnega soglasja. Zakon naj bi omogočil tudi postavitev sončnih elektrarn na travnikih najslabše bonitete in na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju.

V opoziciji so opozorili, da je predlog zakona v več delih neustaven. Ob tem so se sklicevali na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je obsežne pripombe predstavila tudi na današnji seji. "Zakon s trenutnim besedilom po navedbah zakonodajno-pravne službe posega v osem drugih zakonov na neustaven način," je opozoril Danijel Krivec (SDS).

Opozicijski poslanci so bili v razpravi sicer kritični predvsem do tega, da zakonski predlog ne vključuje tudi olajšanja pogojev za hidroelektrarne in geotermalno energijo, pogrešali so tudi večje ambicije glede jedrske energije. "V sedanji obliki je to lobistični zakon, naklonjen skupini Gen," sta dejala med drugim Jožef Horvat (NSi) in Andrej Hoivik (SDS).

Po mnenju Zvonka Černača (SDS) vsebina in način sprejemanja predloga dokazujeta, da aktualna vlada ne želi uvesti rešitev po meri slovenskih podjetij in državljanov, temveč le išče načine za zagotovitev koristi ozkemu krogu "svojih ljudi". "Glede na ravnanje trenutne vlade se zdi, da je njen cilj čim večja uvozna odvisnost Slovenije pri energentih," je ocenil Černačev strankarski kolega Jožef Jelen.

V opoziciji so večkrat poudarili, da nikakor ne nasprotujejo obnovljivim virom energije in drugim prizadevanjem za razbremenitev okolja. "Opozarjamo pa na to, da izpostavljate samo fotovoltaiko, ostale vire pa zapostavljate," je dejal Krivec.

Poslanec Svobode in podpredsednik odbora Tomaž Lah je izrazil začudenje nad nasprotovanjem predlaganim rešitvam, saj je razvoj dogodkov na tem področju v Sloveniji po njegovem mnenju prepočasen. "Rekli bi lahko celo, da razvoj stoji," je dejal. Danes in ob drugih priložnostih predstavljeni argumenti vlade bi morali prepričati dvomljivce, je ocenil.

Tudi Bojana Muršič (SD) je menila, da je skrajni čas za sprejem takšnega zakona. "Pozdravljam vse rešitve, ki gredo v smeri pospeševanja obnovljivih virov energije, čas pa bo pokazal, ali je ta zakon celovit," je dejala.

Ravnanje poslancev opozicije sta kritizirala tudi Sara Žibrat in Teodor Uranič (oba Svoboda). Kot sta ocenila, so že v času prejšnje vlade, ko sta njihovi stranki sestavljali koalicijo, dokazali, da varstva okolja ne postavljajo v ospredje svojih prednostnih nalog.

Očitke opozicije je zavrnila tudi državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. Kot je poudarila, se je vrsta članic EU osredotočila na sončno in vetrno energijo. Težava pri hidroenergiji je po njenih besedah v strogi evropski regulaciji, poleg tega pa bodo predvidene vse pogostejše suše zmanjšale potencial izkoriščanja.

Zaradi opozoril zakonodajno-pravne službe in "velikega števila drugih pripomb" so v opoziciji danes dvakrat predlagali, da bi odbor obravnavo zakonskega predloga preložil na eno od prihodnjih sej, a so člani predlog obakrat zavrnili. V drugem glasovanju je bil izid sicer izenačen.

Razpravo so nato prekinili in jo bodo predvidoma nadaljevali prihodnji teden.

Odbor je danes obravnaval tudi predlog novele pomorskega zakonika, predlog stališča Slovenije do predloga evropske direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo ter predlog resolucije o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. Vse tri predloge so člani odbora potrdili, pri čemer so pri obravnavi predloga resolucije prostorskega razvoja v daljši razpravi med drugim opozorili na neambicioznost Slovenije na tem področju.