STA novice / Ministrstvo za naravne vire: Do začasne ustavitve odstrela lovci iz narave odvzeli 180 medvedov (dopolnjeno)

Kot so navedli, so bili s tožbo zoper dovoljenje za odvzem medvedov iz narave in predlogom za izdajo začasne odredbe, ki so ju vložili v nevladni organizaciji Alpe Adria Green, seznanjeni 23. maja, na njo pa odgovorili argumentirano, a je na koncu upravno sodišče do izdaje pravnomočne sodne odločitve v upravnem sporu ustavilo izvajanje odstrela.

Ob tem so spomnili, da se dovoljenje za odstrel, ki je bilo izdano 13. aprila, nanaša na območje z največjo gostoto rjavih medvedov. Po njihovih navedbah gre za 122 lovišč v upravljanju lovskih družin in lovišč s posebnim namenom. Pojasnili so še, da je bilo v obdobju do izdaje začasne odredbe o ustavitvi odstrela po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije iz narave z odstrelom odvzetih 180 rjavih medvedov.

Da je upravno sodišče 23. maja ustavilo izvajanje odločbe o odstrelu medvedov v tem letu, so danes sporočili iz nevladne organizacije Alpe Adria Green. Ob tem so navedli, da so lovci navkljub vloženi tožbi odstrel medvedov že izvedli.

Ministrstvu med drugim očitajo, da so lovske družine z odločitvijo sodišča seznanili šele tri dni po tem, ko je bila odločitev že sprejeta. V društvu so prepričani, da medvedi, ki so že bili ali še bodo odstreljeni z dovoljenjem države, niso ogrozili življenja ali škodovali premoženju, so pa "za skoraj milijon evrov napolnili denarnice neznanim prejemnikom".

Po njihovem mnenju so na državni ravni predpisane visoke kvote odstrela zavarovanih živalskih vrst namenjene ustvarjanju ekonomske dejavnosti "lovskega turizma". Kot ocenjujejo, je zaslužka s poboji medvedov vsako leto okoli milijon evrov. "Podatkov o tem, komu in koliko gre ta denar, koliko je od tega plačanega davka, saj gre za naše skupno premoženje, nimamo, saj nam podatka ne razkrijejo ne ministrstva ne Lovska zveza Slovenija," so bili kritični.

Na Zavodu za gozdove Slovenije so v odzivu poudarili, da to ne drži. Kot so zapisali, je znano, da so vsi prihodki od upravljanja lovišč s posebnim namenom, kamor sodijo tudi prihodki iz naslova lovnega turizma in prodaje divjačine, namenjeni za delovanje teh lovišč. Sem sodi tudi financiranje izvajanja številnih javnih nalog, kot so ukrepi za prostoživeče živali, izplačilo škod kmetom, monitoring, lovsko-čuvajska služba in izobraževanje. Prav tako se iz tega naslova financira znanstveno-raziskovalno delo s področja upravljanja divjadi in nekaterih zavarovanih živalskih vrst ter njihovega življenjskega okolja.

Poudarili so, da bi morali sredstva za izvajanje javnih nalog v okviru lovišč s posebnim namenom prejeti tudi iz državnega proračuna, a se to doslej praktično ni izvajalo. "Šele letos je bil sprejet pravilnik o merilih za finančno ovrednotenje nalog lovskih organizacij, ki omogoča vsaj delno pridobitev sredstev iz proračuna, kar pa se v praksi še ne izvaja. To pomeni, da so bila lovišča s posebnim namenom prisiljena v prodajo čim večjega deleža svojih storitev - torej tudi odstrela trofejne in netrofejne divjadi - za financiranje svojega delovanja," so zapisali.

Kot so dodali, lova ne more izvajati vsak, ampak so pogoji opredeljeni v zakonu o divjadi in lovstvu, nekateri pa še dodatno v dovoljenju ministrstva za odvzem medvedov. To pomeni, da mora imeti v lovišču s posebnim namenom lovski gost veljavno orožno listino za orožje, ki ga uporablja pri lovu, ta pa mora obvezno potekati v spremstvu zaposlenega v lovišču, to je revirnega lovca ali vodje lovišča.

Drugi pogoji niso predpisani, saj za spoštovanje predpisov in lovsko pravičen lov skrbi prej navedena oseba, ki lovskega gosta spremlja na lovu. Ta mora tudi izrecno dovoliti odstrel posameznega osebka divjadi. "V primeru problematičnih medvedov, torej osebkov, ki povzročajo škodo na premoženju oziroma se zadržujejo v bližini naselij in drugih javnih površin, odstrel znotraj lovišč s posebnim namenom opravijo zaposleni, saj gre običajno za bližino naselij in ljudi ter potrebo po hitrem ukrepanju," so dodali.

Odločitev ministrstva za naravne vire o odstrelu medvedov je v zadnjih tednih naletela na ostre odzive tudi drugih nevladnih organizacij. V Društvu za dobrobit živali AniMa, društvu za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka ter AAG so v javnem pismu opozorili, ki so ga poslali Evropsko komisiji in Evropskemu parlamentu, zapisali, da Slovenija krši zakonodajo, ki da takšnega dovoljenja za odstrel medvedov ne dopušča.