STA novice / Odbor DZ potrdil predlog interventnega zakona za podaljšanje rudarskih pravic

Predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij, ki je na predlog vlade v obravnavi DZ po nujnem postopku, po danes sprejetem dopolnilu koalicije predvideva podaljšanje rudarskih pravic za izkoriščanje za 30 mesecev, potem ko je bil prvotni predlog vlade, da bi se jih podaljšalo za 36 mesecev.

Rok za vložitev vloge za podaljšanje je po sprejetem dopolnilu najmanj 12 mesecev pred potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena (prvotni predlog je predvideval najmanj šest mesecev pred potekom tega obdobja).

Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir, junija številnim nosilcem rudarskih pravic potečejo koncesijske pogodbe za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Decembra lani, šest mesecev pred iztekom, kot predvideva zakon o rudarstvu, je ministrstvo po njegovih besedah prejelo več kot 100 vlog za podaljšanje, doslej pa so jih rešili 11.

Ministrstvo tekoče zadeve zaradi prekinitve dela med epidemijo covida-19 rešuje z zaostankom, poleg tega je prišlo do daljše prekinitve tudi na področju sprejemanja prostorskih aktov občin, ki so v nekaterih primerih potrebni za podaljšanje koncesije, navaja gradivo ob predlogu zakona.

Tako do izteka koncesij ne bo mogoče izpeljati vseh postopkov za podaljšanje, kar lahko povzroči veliko gospodarsko škodo ne le tem nosilcem rudarskih pravic, temveč širšemu gospodarstvu, ki je odvisno od dobave surovin, ki jih zagotavljajo ti nosilci rudarskih pravic, je dejal Skočir.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da dopolnila koalicije ne odpravljajo pomislekov, da bi lahko bil zakon ustavno sporen. Potem ko je koncesije za 18 mesecev podaljšal že eden od protikoronskih zakonov, bi s tem zakonom že drugič isti skupini koncesionarjev omogočili izjemno podaljšanje rudarske pravice, ne da bi se preverjali pogoji, ki jih določa zakon o rudarstvu. Služba med drugim ne vidi razloga, zakaj ne bi koncesionarji morali izkazati, da imajo soglasje lastnika zemljišča za izvajanje rudarskih del. Dela brez tega soglasja bi namreč pomenila poseg v ustavno varovano lastninsko pravico.

Zakon bi lahko bil sporen tudi z vidika enakosti pred zakonom, saj bi lahko prišlo do neenake obravnavo obstoječih koncesionarjev in subjektov, ki so za pridobitev koncesije zainteresirani.

Prišlo bi lahko tudi do posega v pravico občin, da načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena, saj da ni pojasnjeno, pri katerih občinah prihaja do zastoja pri sprejemanju prostorskih načrtov, in koncesionarji bi lahko, ker ni predvideno preverjanje pogojev, širili in poglabljali pridobivalni prostor.

Skočir je poudaril, da bo po predlogu podaljšanje možno samo pod enakimi pogoji in v enakem obsegu, kot izhaja iz že podeljenih pravic. "Torej v nobenem primeru ne govorimo o dodatnem izkoriščanju mineralnih surovin," je dejal.

Glede lastninske pravice pa je dejal, da zakon o rudarstvu določa, da mora imeti izvajalec rudarskih del pravico izvajati ta dela na zemljišču, sicer mu inšpektorat prepove izvajanje del.

V SDS so z dopolnilom neuspešno predlagali, da bi se koncesije podaljšalo le za 12 mesecev. Kot je ocenil Jožef Jelen (SDS), bi to obdobje zadoščalo za odpravo zamud. Janez Žakelj (NSi) pa je menil, da bi moralo ministrstvo vloge prioritetno reševati in če 18 mesecev ni bilo dovolj, tudi nadaljnja tri leta ne bo, hkrati bo konec tega obdobja sovpadel s potekom mandata vlade, tako da področje tudi takrat ne bo prednostno.

Direktorica inšpekcije za naravne vire in rudarstvo Suzana Macolič, ki je tudi rudarska inšpektorica, je povedala, da bodo rudarski inšpektorji zelo veseli, če bo ta zakon sprejet, saj da si ne zna predstavljati, kako bi rudarski inšpektorji - poleg nje to delo opravljata še dva - obvladali stanje, ko bi junija 80 koncesionarjev ostalo brez koncesijske pogodbe.

Žakelj je izpostavil tudi opozorila državnega odvetništva, da bi lahko avtomatično podaljšanje rudarske pravice poslabšalo položaj Slovenije v arbitražnem postopku z družbama Ascent Resources in Ascent Resources Slovenia glede pridobivanja plina na Petišovskem polju.

"Eden izmed ključnih očitkov vlagateljev, ki sta v poslovnem razmerju z družbo Geoenergo kot koncesionarjem in nosilcem rudarske pravice, se namreč nanaša na dejstvo, da jima z vsakim dnem trajanja koncesijske pogodbe, v katerem jima ni dovoljeno izkoriščanje zemeljskega plina na želeni način, nastaja škoda," v dopisu resornemu ministru Urošu Brežanu piše državno odvetništvo in navaja, da vlagatelja v zahtevi za arbitražo škodo ocenjujeta na najmanj 500 milijonov evrov.

Skočir se glede tega ni želel opredeliti, da ne bi ogrozili arbitražnega postopka, ki še traja.