STA novice / Začela se je diplomatska konferenca za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida (zbirno)

Diplomatska konferenca je namenjena pogajanjem za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA). Gre za pobudo, v kateri Slovenija sodeluje že več kot 12 let in je nastala s ciljem po zapolnitvi praznin na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.

Za te zločine namreč v mednarodni skupnosti za zdaj ni bilo vzpostavljenega sodelovanja, ki že velja za druga kazniva dejanja. Zato se bodo na konferenci pravni strokovnjaki pogajali za sprejem konvencije MLA, ki bo državam omogočila lažje sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov.

Zunanja ministrica Tanja Fajon in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan sta ob odprtju diplomatske konference izrazili prepričanje v sprejetje konvencije MLA.

"Sprejem konvencije bi bil pomemben mejnik na področju mednarodnega kazenskega prava in boja proti nekaznovanosti zločincev," je poudarila Fajon in naznanila, da je doslej podporo konvenciji izrazilo že 80 držav iz celega sveta.

Prepričana je, da visoka udeležba predstavnikov držav podpornic konvencije odraža skupno zavezanost k zagotavljanju odgovornosti in odpravi nekaznovanosti za najhujše zločine. Prav tako je izrazila željo, da bodo prizadevanja Slovenije pri konvenciji MLA pripomogla tudi k uspehu njene kandidature za nestalno članico varnostnega sveta ZN.

Kot eno od prednostnih področij pri pregonu zločinov je izpostavila spolno nasilje, zlasti v času oboroženih spopadov. "Vojske in milice uporabljajo spolno nasilje kot vojno taktiko. Zato moramo zagotoviti, da se globoke rane žrtev zacelijo z zagotavljanjem pravice. Žrtve morajo biti slišane," je še dodala.

Švarc Pipan je opozorila, da nekaznovanost za kazniva dejanja ostaja resna grožnja pravni državi, povečuje nevarnost nadaljnjega nasilja ter resno spodkopava prizadevanja za zaščito temeljnih človekovih pravic. "Hudodelstva, ki jih opredeljuje konvencija, niso le naključni stranski učinki oboroženih spopadov, temveč so zavestne posledice politik voditeljev," je dejala in opozorila na ranljivost žrtev, zlasti otrok in starejših, na možnost uničenja dokazov in pobega storilcev kaznivih dejanj tam, kjer lahko najdejo zatočišče.

"Vzpostaviti moramo učinkovite sisteme podpore in zaščite otrok. Prav tako pa moramo zagotoviti, da kazenski postopki ne povzročijo sekundarne viktimizacije," je povedala in ob tem poudarila, da ne smemo izgubiti upanja, tudi če se večje države, kot sta Rusija in Kitajska, ne pridružijo konvenciji. "Vsaka pravna praznina, ki jo zapolnimo, pomeni manj prostora za storilce kaznivih dejanj," je dodala.

Poleg Fajon in Švarc Pipan so konferenco odprli še zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, zunanja ministrica Mongolije Battsetseg Batmunkh, pravosodna ministrica Nizozemske Dilan Yesilgöz-Zegerius, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Argentine Pablo Anselmo Tettamanti, veleposlanik Senegala na Nizozemskem Momar Gueye, sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Kimberly Prost, generalni pravobranilec na vrhovnem sodišču Senegala Mbacke Fall ter vodja sekretariata Asia Justice Coalition Priya Pillai.

Nizozemska ministrica je pojasnila, da je sedanji okvir mednarodnega kazenskega prava zastarel in nepopoln. "To pa otežuje pregon zločinov in omogoča vojnim zločincem, da se izognejo pravici. Ta je zdaj zaradi ruske agresije v Ukrajini bolj aktualen kot kdaj koli prej," je dejala. Belgijska ministrica pa je izpostavila, da bo konvencija državam omogočila prevzem večje odgovornosti za pregon kaznivih dejanj.

Nekdanja sodnica ICC in predsednica konference Silvia Fernandez de Gurmend je kot ključne izzive konference izpostavila problematičnost definicij kaznivih dejanj in zapletenost njihove vključitve v konvencijo MLA ter natančno opredelitev korakov pri sodelovanju med državami. Kimberly Prost pa je pohvalila osnutek konvencije MLA. "V imenu ICC lahko z gotovostjo zatrdim, da to pobudo močno podpiramo. Je korak naprej pri spodbujanju rimskega statuta in preprečevanju nekaznovanosti," je dejala.

Zunanja ministrica Mongolije in državni sekretar zunanjega ministrstva Argentine sta se strinjala, da imajo najhujši zločini uničujoče posledice ne le za žrtve, ampak tudi za celotno mednarodno skupnost. Batmunkh je ob tem naznanila, da bo konvencija pomagala storilce najhujših kaznivih dejanj privesti pred roko pravice, ne glede na to, kje je bilo kaznivo dejanje storjeno in kje se nahaja storilec.

Na konferenci, ki bo trajala do 26. maja, bo sicer sodelovalo približno 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in kazenskega prava iz 71 držav podpornic pobude za sprejem MLA konvencije ter ostalih članic ali opazovalk ZN. Če bo konvencija sprejeta, se bo imenovala ljubljansko - haaška konvencija.