četrtek, 4.5.2023
V 2. odstavku je pravilno, da sta poslanca pobudo naslovila na vlado (IN NE na predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič). Popravljeno vest objavljamo v celoti.
Ljubljana, 04. maja (STA) - V SD so pripravili predlog sprememb zakona o ohranjanju narave, s katerimi bi posegli v določbe glede škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst. Oškodovanci bi morali za zmanjšanje škode poskrbeti z ustreznimi dodatnimi zaščitnimi ukrepi, odškodnine pa bi morale biti izplačane hitreje kot zdaj.
Pobudo sta poslanca SD Meira Hot in Damijan Zrim naslovila na vlado. "Več kot očitno je, da bi v Sloveniji že zdavnaj morali sprejeti in izvajati novo strategijo upravljanja populacije rjavega medveda in drugih velikih prostoživečih zavarovanih zveri," sta zapisala. Del te strategije bi moral biti tudi učinkovitejši sistem zaščite ter odškodnin.
Spomnila sta, da se je v zadnjih letih najbolj povečalo število napadov velikih zveri na drobnico, ki jo gojijo rejci na območjih, kjer prebiva rjavi medved. Ti napadi povzročajo precejšno gospodarsko škodo, sta opozorila in dodala, da težave predstavlja tudi neučinkovit in počasen sistem zaščite ter odškodnin v primeru napada te velike zveri.
Kot največjo težavo trenutno veljavnega sistema odškodnin sta izpostavila dejstvo, da so rejci upravičeni do odškodnine ali sredstev za zaščitne ukrepe šele po tistem, ko se je že zgodil prvi napad velike zveri in je bila škoda na rejnih živalih že povzročena.
Poleg tega so odškodnine, ki jih prejmejo rejci, veliko prenizke, da bi si z njimi povrnili povzročeno gospodarsko škodo. Prav tako nanje čakajo več mesecev, čeprav bi jim morala država škodo povrniti v 30 dneh od napada, opozarjajo v SD.
V tej luči predlagajo spremembe dveh členov zakona o ohranjanju narave. Fizične in pravne osebe, ki jim živali zavarovanih vrst lahko povzročijo škodo, bi morale še naprej kot dober gospodar poskrbeti za zavarovanje svojega premoženja pred nastankom škode, toda v primeru nastanka škode nad določeno višino bi jim zakon določil še dodatne načine varovanja, v nasprotnem primeru do odškodnine ne bi bile upravičene.
Ministrstvo za naravne vire in prostor bi ob tem določilo vrste živali in njihovo območje pojavljanja, za katere se sofinancira dodatne načine varovanja, za nadzor nad pravilno uporabo in delovanjem načinov varovanja pa bi pooblastili Zavod za gozdove Slovenije. V zakon bi zapisali tudi roke, v katerih je treba vložiti odškodninski zahtevek ter izplačati odškodnino.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki