STA novice / Evroposlanci potrdili reformo sistema trgovanja z izpusti (dopolnjeno)

Evroposlanci so reformo sistema za trgovanje z izpusti (ETS) potrdili s 413 glasovi za, 167 proti, 67 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Reforma med drugim predvideva zvišanje splošnega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, vključenih v ETS, na 62 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005. Trenutno ta cilj znaša 43 odstotkov.

Reforma poleg tega vzpostavlja nov sistem ETS II za gorivo za cestni promet in sektor stavb, kar pomeni, da bosta morala tudi ta dva sektorja od leta 2027 plačevati za izpuste. V primeru izjemno visokih cen energentov bo ločen sistem uveden leta 2028, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Po novem bo v evropski sistem trgovanja z izpusti vključen tudi pomorski sektor. Z letom 2024 bodo začeli postopoma uvajati obveznost ladjarskih družb, da predajo emisijske pravice. Obenem so poslanci potrdili revizijo sistema trgovanja z izpusti za letalstvo. Brezplačne pravice za sektor letalstva bodo tako do leta 2026 postopno odpravljene, spodbujala pa se bo uporaba trajnostnih letalskih goriv.

Reforma predvideva še postopno odpravo brezplačnih pravic za podjetja med letoma 2026 in 2034.

Poročevalec Evropskega parlamenta za reformo ETS Peter Liese (EPP) je na novinarski konferenci po glasovanju ocenil, da bosta sistema ETS I in II v prihodnjih prinesla 700 milijard evrov, ki jih bodo morale države članice porabiti za zeleni prehod.

Okoli 65 milijard iz ETS II bo namenjenih socialnemu skladu za podnebje, še dodatnih 25 odstotkov pa bodo prispevale članice, kar bo skupaj naneslo 86,7 milijarde evrov. Za vzpostavitev sklada je danes glasovalo 521 poslancev, 75 jih je bilo proti, 43 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Sklad, namenjen pravičnemu in socialno vključujočemu podnebnemu prehodu, bo po besedah poročevalca za ta zakonodajni predlog Davida Case (EPP) dosegel tiste, ki ga najbolj potrebujejo. Izrazil je upanje, da bo državljanom omogočil večjo energetsko učinkovitost, manjšo odvisnost od energije iz fosilnih goriv, pa tudi učinkovito naslovil energetsko in mobilnostno revščino.

Del svežnja Pripravljeni na 55, katerega cilj je do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov glede na leto 1990 in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, pa je še nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ki so ga poslanci potrdili s 487 glasovi za, 81 proti in 75 vzdržanimi.

Mehanizem, ki ga bodo postopoma uvedli med letoma 2026 in 2034, se bo uporabljal za blago, kot so železo, jeklo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik, pod določenimi pogoji pa tudi za posredne emisije. Uvozniki tega blaga bodo morali plačati razliko med ceno ogljika v državi proizvodnje in ceno emisijskih pravic v sistemu ETS.

EU želi s tem tretje države spodbuditi k zvišanju podnebnih ciljev. Poskrbeti pa želijo tudi, da podnebnih prizadevanj na evropski in svetovni ravni ne bi spodkopavala proizvodnja, preseljena iz Evropske unije v države z manj strogimi politikami, so navedli v parlamentu.

"Potrjena zakonodaja pošilja močan signal preostalemu svetu," je povedal poročevalec za uredbo o mehanizmu Mohammed Chahim iz vrst S&D.

Zakonodajne predloge mora zdaj potrditi še Svet EU, v katerem so zastopane države članice, nato pa bodo objavljeni v uradnem listu.

Potrditev v parlamentu je že pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je poslancem zahvalila za podporo, članice pa pozvala, naj dokončajo delo. "Skupaj bomo Evropo naredili prvo podnebno nevtralno celino," je zapisala na Twitterju.

Da bo Evropa postala prva podnebno nevtralna celina, je po potrditvi zakonodaje poudarila tudi predsednica parlamenta Roberta Metsola.

"Danes vzpostavljamo regulatorni okvir, ki bo spodbudil pozitivno transformacijo Evrope. Rešitve bodo določile tudi standarde za partnerje po svetu, da bodo sledili. To namreč pomeni, da je Evropa vodilna," je povedala.