STA novice / V zadnjih dveh letih večina zahtev za dostop do informacij javnega značaja ugodno rešenih

Kot je ministrstvo za javno upravo zapisalo v sporočilu za javnosti, so v letu 2021 državni organi in organi lokalnih skupnosti rešili skupno 6432 zahtev za dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, v letu 2022 pa je bilo rešenih skupno 5734 zahtev.

Več kot dve tretjini zahtev so reševali državni organi, slabo tretjino pa organi lokalnih skupnosti. V večini primerov gre za zahteve za dostop do informacij javnega značaja, med tem ko je zahtev za ponovno uporabo v zadnjih letih vedno manj.

To na ministrstvu pripisujejo proaktivnejši objavi odprtih podatkov na nacionalnem portalu oprtih podatkov Slovenije - portalu OPSI. Tam so podatki na voljo v prosto uporabo brez registracije ali postopka. Prav tako so podatki objavljeni in na voljo tudi na drugih portalih in spletnih straneh državnih organov in organov lokalnih skupnosti.

Večina zahtev za dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja je bila ugodno rešena. To pomeni, da so prosilci zahtevane informacije prejeli v celoti (v letu 2021 je bilo takšnih 59 odstotkov, v letu 2022 pa 58,4 odstotka), sledijo delno ugodene zahteve, nato pa zahteve, ki so bile v celoti zavrnjene, zavržene, odstopljene ali pa so še v reševanju.

Najpogostejši razlog za delno zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja je bil, tako kot v preteklih obdobjih, da je šlo za osebni podatek. Najpogostejši razlog za popolno zavrnitev zahteve pa dejstvo, da organ z zahtevano informacijo ni razpolagal.

Informacijski pooblaščenec je v letu 2021 izdal 262 odločb, ki se nanašajo na pritožbe zoper odločitve državnih organov in organov lokalnih skupnosti glede dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja, v letu 2022 pa 259 odločb. Tako kot v prejšnjih letih je pritožbe prosilcev v večini primerov zavrnil, in sicer v letu 2021 v 164 primerih, v letu 2022 pa v 141 primerih.

Vlada skupno dvoletno poročilo o izvajanju zakona o dostopu do informacij javnega značaja na podlagi statističnih podatkov o postopkih, ki jih sporočijo državni organi in organi lokalnih skupnosti sprejme vsaki dve leti. Poročilo je vlada poslala DZ v seznanitev.

Na današnji seji je vlada danes tudi ustanovila medresorsko delovno skupino za implementacijo priporočil Evropske komisije o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki, pa so sporočili z ministrstva za kulturo.

Skupino bo vodil v. d. generalnega direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Blaž Mazi ter pet članov. To so Lenart J. Kučič in Branko Jezovšek z ministrstva za kulturo ter Jana Lovšin, Maja Velič in Jurij Mesec z ministrstva za pravosodje.

Delovna skupina bo skrbela za medsebojno informiranje o poteku implementacije priporočil ter za usklajeno medresorsko promocijo priporočil in sodelovanje resorjev glede na tematske sklope projekta. Izvedla bo tudi javni razpis za vzpostavitev informacijske točke ter opravljala druge naloge povezane z implementacijo priporočil v širši nacionalni in mednarodni kontekst.