STA novice / Pravna mreža zaskrbljena zaradi predloga sprememb zakona o zavodih

Kot so poudarili v odzivu, predlog zakona zmanjšuje avtonomijo javnih zavodov in povečuje tveganje za podreditev njihovega delovanja vsakokratni oblasti na državni in lokalni ravni.

Omogoča namreč, da ustanovitelj, torej država ali občina, v nasprotju z voljo organa upravljanja javnega zavoda razreši direktorja zavoda in nato brez razpisa na netransparenten način imenuje sebi naklonjenega vršilca dolžnosti direktorja, so dodali.

Na podlagi predlaganega drugega odstavka 38. člena bi bil pristojni organ dolžan direktorja javnega zavoda med drugim razrešiti, če ta ne bo opravljal svojega dela ali bo delo opravljal nevestno ali nestrokovno, če se bo izkazalo, da direktor po delovni ali strokovni kakovosti ne bi bil primeren za opravljanje tega dela, če zavod ne bi dosegal zadovoljivih rezultatov ali če bi pri delovanju javnega zavoda prišlo do motenj oziroma ponavljajočih napak.

Ob tem bi lahko direktorja zavoda razrešil tudi ustanovitelj sam, če pristojni organ kljub obrazloženemu pozivu ustanovitelja tega ne bi želel storiti v osmih dneh. Hkrati bi lahko v skladu s spremenjenim 32. členom zakona ustanovitelj tudi sam imenoval v.d. direktorja brez javnega razpisa.

V Pravni mreži za varstvo demokracije so še poudarili, da besedilo oziroma gradivo predloga zakona sploh ni bilo priloženo potrjenemu dnevnemu redu seje vlade oziroma ni bilo objavljeno na njeni spletni strani, kot je to sicer običajno.

Kot ugotavljajo, predlog sprememb zakona slabi avtonomnost delovanja javnih zavodov in povečuje tveganje za njihovo podreditev interesom vsakokratne oblasti na državni in lokalni ravni, ki bo lahko na podlagi široke diskrecije najprej razrešila "politično nezaželenega" direktorja javnega zavoda in nato še na netransparenten način imenovala sebi naklonjenega v. d. direktorja.

Pri tem opozarjajo, da bi lahko predlog zakona zaradi svoje sistemske narave in pomanjkanja kakršnekoli obrazložitve v zakonodajnem gradivu veljal za veliko večino javnih zavodov. Kot primer navajajo, da bi vlada lahko med drugim kadarkoli zamenjala na primer generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, občinski sveti ravnatelje osnovnih šol in podobno.

Zaradi sistemske narave zakona po njihovem mnenju ostaja odprto tudi vprašanje možnosti razrešitve direktorjev javnih zavodov, ki jih skladno z zakonom sicer imenuje in razrešuje svet zavoda, vendar po predhodnem soglasju nekega drugega državnega organa, ki pa ni vlada.

Direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v soglasju z državnim zborom imenuje in razrešuje skupščina ZZZS, pri predlaganih spremembah pa se pojavlja vprašanje, ali bi lahko tudi direktorje javnih zavodov, ki so za imenovanje morali pridobiti soglasje zakonodajalca, razrešila kar vlada sama.

V pravni mreži so zato poslance pozvali, naj ne podprejo vladnega predloga za obravnavo po skrajšanem postopku in s tem omogočijo temeljito preučitev predlaganih sprememb v sklopu rednega postopka in dialoga s strokovno javnostjo ter jih po potrebi dopolnijo z varovali, ki bodo v največji možni meri zagotavljala avtonomnost javnih zavodov.