STA novice / Energetski ministri EU za podaljšanje zmanjševanja porabe plina z izjemo za Slovenijo (dopolnjeno)

Ministri članic za energetiko, med njimi slovenski minister Bojan Kumer, so se dogovorili o podaljšanju uredbe o zmanjšanju porabe plina, ki ga je pretekli teden predlagala Evropska komisija. Prvotna uredba je bila sprejeta avgusta lani in predvideva prostovoljno 15-odstotno zmanjšanje porabe zemeljskega plina med 1. avgustom 2022 in 31. marcem 2023.

V skladu z današnjim dogovorom bodo skušale med 1. aprilom letos in 31. marcem prihodnje leto porabo zmanjšati za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina v obdobju med 1. aprilom 2017 in 31. marcem 2022. Gre za prostovoljno zmanjšanje, uredba pa omogoča tudi uvedbo obveznega.

Dogovor ministrov Sloveniji omogoča izjemo, ker bo v skladu s podnebnimi cilji pri oskrbi z elektriko in daljinskem ogrevanju v Ljubljani premog v veliki meri nadomestila s plinom.

"Dosežena izjema je za nas izrednega pomena," je ob robu zasedanja dejal minister Kumer, ki je podprl podaljšanje uredbe.

Brez izjeme bi se namreč izničil ves prihranek plina med avgustom lani in marcem letos, ki je v Sloveniji znašal nekaj manj kot 14 odstotkov glede na petletno povprečje. Še več, poraba bi se glede na petletno povprečje povečala za približno 18 odstotkov, je pojasnil.

Zmanjšanje porabe plina je bil eden v vrsti lani sprejetih ukrepov na ravni EU, namenjenih soočanju z visokimi cenami energentov. V EU se je poraba med avgustom lani in januarjem letos zmanjšala za 19,3 odstotka, je povedala švedska ministrica za energijo Ebba Busch.

"Nadaljnje zmanjševanje porabe plina za 15 odstotkov je potrebno za to, da bi dosegli cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč plina, ki je ključnega pomena za varnost oskrbe in preprečitev morebitnega pomanjkanja v prihodnji zimi," je poudarila ministrica.

Po navedbah evropske komisarke za energijo Kadri Simson bi s 15-odstotnim zmanjšanjem do 1. aprila 2024 lahko prihranili 60 milijard kubičnih metrov plina.

Po vrsti izrednih ukrepov v lanskem letu pa se zdaj unija loteva bolj strukturne reforme delovanja trga elektrike, o kateri so danes ministri opravili prvo razpravo. Po Kumrovih besedah gre predlog v pravo smer.

Simson je povedala, da so splošna usmeritev in glavni sestavni deli predloga reforme, ki ga je komisija predstavila sredi meseca, na današnjem zasedanju prejeli široko podporo. Upa, da bodo nova pravila v veljavi pred prihodnjo zimo.

Ministrica Busch je ob tem zagotovila, da je reforma visoko na seznamu prednostnih nalog švedskega predsedstva Svetu EU.

Ministri za energetiko so danes dosegli tudi dogovor o pogajalskem izhodišču o paketu dveh zakonodajnih predlogov, s katerima bi vzpostavili skupna tržna pravila za obnovljive in nizkoogljične pline, vključno z vodikom.

Kompromisni dogovor članic, o katerem se bodo zdaj pogajale z Evropskim parlamentom, med drugim prinaša več fleksibilnosti na področju znižanih pristojbin za uporabo plinovodnega omrežja, je povedala komisarka. K predlogu komisije so članice dodale tudi določbo, ki bi jim omogočila omejitev dobav plina iz Belorusije in Rusije.

Ministrom članic EU se je sicer na delovnem kosilu pridružil njihov ukrajinski kolega German Galuščenko, ki so mu zagotovili nadaljnjo podporo pri zagotavljanju energetske oskrbe Ukrajine.