STA novice / Noveli zakona o zaposlovanju zelena luč na pristojnem odboru DZ

Kot je uvodoma povedal državni sekretar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Igor Feketija, v predlogu zakona predlagajo tri ključne spremembe, ki bodo olajšale in pospešile zaposlovanje državljanov iz tretjih držav ter so obenem vsebinsko usklajene s spremembami zakona o tujcih, ki jih državni zbor obravnava vzporedno.

Ena izmed njih je, da bo lahko tujec z uveljavitvijo predloga zakona v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več delodajalcih le na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje in ne več na podlagi izdaje odločbe upravne enote v obliki pisne odobritve. Po besedah Feketije je bilo v zadnjih letih izdanih med 2500 in 3000 tovrstnih odločb.

Zaradi pomanjkanja kadra pri zagotavljanju javnih storitev pa novela zakona prinaša tudi to, da se za tujce, ki se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi, odločbe zakona ne bodo uporabljale.

Obenem novela zakona prosilcem za azil omogoča, da bodo lahko pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa in ne več po devetih.

Predsednik komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic je izrazil podporo zakonu, obenem pa je opozoril, da so pri izjemah pri zaposlovanju tujcev v javnih zavodih pozabili na koncesionarje, ki izvajajo velik del storitev na področju socialnega varstva. Na neenako obravnavo v tem primeru je na seji opozorila tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ.

Goran Lukič z Delavske svetovalnice je zbrane opozoril na dolgotrajnost postopkov priznavanja izobrazbe delavcem iz tretjih držav. Obenem je pozval k temu, da bi se v predlog zakona vključila obveznost javne objave seznama delodajalcev s prepovedjo zaposlovanja tujcev.

Po njegovem mnenju gre namreč v tem primeru za močno orodje za informiranje delavcev o tem, pri katerem delodajalcu naj se zaposlijo. Odgovorne je pozval tudi k ureditvi "oderuštva" v primeru tujih delavcev. Od slednjih delodajalci pogosto zahtevajo povrnitev stroškov za pridobitev dovoljenj. Kot je dejal, je edina rešitev v tem, da so stroški v celoti na strani delodajalcev in ne delavcev.

Več pomislekov glede zakona pa so razpravi izrazili poslanci SDS. Poslanka Alenka Helbl reševanje kadrovskih stisk v zdravstvu z zaposlovanjem tujcev vidi kot začasno rešitev, za katero se boji, da bi lahko postala trajna. "V prvi vrsti se zavzemamo za zaposlitev slovenskih državljanov," je poudarila. V primeru predlaganega hitrejšega vstopa prosilcev za azil na trg dela pa je menila, da bodo ti na trgu povzročali nelojalno konkurenco domačim državljanom. Obenem je opozorila tudi na neenako obravnavo tujcev, ki se bodo zaposlovali v javnih ustanovah.

Iz vrst SDS so prihajali tudi očitki o neprimernosti obravnave zakona po hitrem postopku. Kot je povedala poslanka Anja Bah Žibert, bi si predlog zakona zaslužil širšo obravnavo, argument "preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države" s strani predlagateljev zakona pa da je ni prepričal.

Napačna se ji zdi tudi odločitev, da se iz zakona izpušča pomembno varovalko pri predlaganih spremembah odločanja o zamenjavi delovnega mesta oz. delodajalca. S tem se namreč ustvarja možnost zlorab, zato je treba po njenem mnenju ohraniti obvezno izdajo pisne odreditve v obliki odločbe s strani upravne enote.

Da je treba več energije vložiti v to, da se na trg dela vključi 20.000 brezposelnih državljanov, ki so trenutno na zavodu za zaposlovanje, in temu, da se slovenski državljani zaradi boljših delovnih pogojev ter plač ne bi več izseljevali v tujino, pa je vladi svetoval poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Poslanec Svobode Dean Premik pa je ocenil, da pri predlaganih spremembah ne gre za nižanje standardov, ampak za "časovne prihranke". Dodal je, da se v stranki zavedajo, da zakon ne rešuje celotne problematike zaposlovanja tujih delavcev, zato bodo v prihodnosti potrebni še dodatni ukrepi - predvsem na področju zagotavljanja stanovanj, plačne politike in kakovosti življenja tujih delavcev.

Po navedbah predsednika odbora za delo in poslanca Levice Mihe Kordiša se s predlaganimi zakonodajnimi spremembami "ne samo razbremenjujejo upravne enote, temveč se ljudem vsaj nekoliko olajša, da delodajalca dejansko zamenjajo", posledično pa se za tuje delavce zmanjšujejo tudi možnosti izpostavljenosti plačilnemu dumpingu in drugim zlorabam.

Glede prosilcev za azil pa je poudaril, da bodo lahko v skladu z novelo zakona "končno začeli graditi svoje življenje in se postavljati na noge kot produktivni člani družbe, ne pa manjšina", ki je zaprta v azilne domove.

Pred začetkom seje so poslanci vložili tudi več deset dopolnil, potrdili pa so zgolj koalicijska.