STA novice / Na mizi predlog ustavnih sprememb glede imenovanja vlade, pogovori tudi o razbremenitvi ustavnega sodišča in spremembah volilne zakonodaje (tema)

Imenovanje ministrov na predlog premierja v roke predsednika republike, DZ brez možnosti interpelacije posameznih ministrov

Predlog ustavnih sprememb glede imenovanja vlade bi ob prenosu imenovanja ministrov iz DZ odpravil tudi možnost interpelacije posameznega ministra, možnost interpelacije vlade ostaja. Predsednik vlade pa bi tekom mandata lahko kadarkoli zamenjal katerega od ministrov.

Slovenski sistem naj bi tako po besedah državne sekretarke v kabinetu predsednik vlade, pristojne za področje odnosov z DZ, Maše Kociper bolj izčiščen, pa tudi bolj primerljiv z ostalimi, predvsem nemškim, na katerem večinsko temelji slovenska ustava.

Prav tako bi spremembe odpravile situacijo, ko ima država hkrati dva predsednika vlade, in sicer dotedanjega, ki lahko s svojo ministrsko ekipo opravlja le še tekoče posle, in novoizvoljenega, ki svoje ministrske ekipe v času od imenovanja na funkcijo do potrditve ministrov v DZ še nima. Po načrtovanih spremembah tudi ne bi bil več mogoč zakonodajni referendum o zakonu o vladi.

Vsebina predloga omenjenih ustavnih sprememb je usklajena, predlog za začetek postopkov bodo v parlamentarni postopek vložili v enem mesecu, je za STA dejala Kociper.

Pogovori tudi o razbremenitvi ustavnega sodišča in spremembah volilnega sistema

Pogovori pa trenutno tečejo tudi o ustavnih spremembah, ki bi prinesle razbremenitev ustavnega sodišča in spremembe volilne zakonodaje.

Predlog ustavnih sprememb, ki naj bi šel v smeri razbremenitev ustavnega sodišča, za zdaj predvideva, da se pristojnosti ustavnega sodišča praviloma uredijo v ustavi. V ustavi bi tako določili nekatere izmed pristojnosti, ki so sedaj določene z zakoni, predlog pa predvideva tudi možnost prenosa nekaterih pristojnosti z ustavnega sodišča na druga sodišča, če tako določi zakonodajalec.

Glede na predvideno možnost prenosa pristojnosti za presojo podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti ter splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, na druga sodišča bi ustava določala temeljna pooblastila tudi za odločanje drugih sodišč. Po predlagani spremembi bi tako ustavno sodišče kot tudi druga sodišča imela pooblastilo razveljaviti oziroma odpraviti navedene predpise.

Predlog ustavnih sprememb med drugim prenaša tudi pristojnost za odločanje o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi na upravno sodišče. Sodišče bi v upravnem sporu odločalo tudi o ustavnosti in zakonitosti prostorskih aktov.

S spremembo ustave bi ta natančno določala tudi subjekte, ki bi bili zaradi svojega ustavnega položaja oz. pomena upravičeni, da lahko zahtevajo začetek postopka pred ustavnim sodiščem, to pa bi o njihovi zahtevi moralo odločiti. Predlog sprememb bi ustavnemu sodišču tudi podelil prosto izbiro, katere pobude oz. ustavne pritožbe bo obravnavalo, pri tem pa upoštevalo pomen zadeve za pravni red oz. za pobudnika ali pritožnika.

Navedene spremembe so sicer še v usklajevanju, prav tako pa pogovori tečejo še o morebitnih spremembah volilne zakonodaje. Postopek za te bo po besedah državne sekretarke Kociper daljši, načrtujejo tudi široko javno razpravo, v katero bi vključili tako politiko kot civilno družbo. Po idealnem scenariju bi predlog volilne zakonodaje tako lahko vložili v roku leta in pol, je še dejala Kociper.

V katero smer bo ta šel, bo po njenih besedah stvar razprave. Koalicijske partnerice so sicer v koalicijsko pogodbo zapisale, da zagovarjajo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic.

Za uveljavitev sprememb potrebni glasovi 60 poslancev

Za spremembe ustave je sicer potrebna dvotretjinska večina, torej glasovi 60 poslancev. Koalicija, ki skupaj šteje 52 poslancev, bi tako ob podpori NSi, ki je že nakazala pripravljenost za nekatere ustavne spremembe, in manjšinskih poslancev lahko našla soglasje za sprejem posameznih sprememb.

Koalicija je septembra v DZ že vložila en predlog ustavnih sprememb, s katerim bi prenesla imenovanje sodnikov na predlog Sodnega sveta iz DZ v roke predsednika republike. Naslednji korak bo po pričakovanjih predlog ustavnih sprememb glede imenovanja vlade.

Podpise za slednje bodo, kot kaže, prispevali v koalicijskih Gibanje Svoboda in SD ter opozicijski NSi. Kociper pa zatrjuje, da bo sama predlagala, da predlog v podpis ponudijo tudi opozicijski SDS, saj na posvetu parlamentarnih strank oktobra lani temu predlogu izrecno niso nasprotovali. V SDS se sicer ne strinjajo z ukinitvijo možnosti interpelacije posameznih ministrov, a se bodo do sprememb opredelili, ko bodo seznanjeni s predlogom ustavnih sprememb.

Tudi v vrstah koalicijskih partneric SD in Levice je zaznati pomisleke o krnjenju nadzorne funkcije državnega zbora. V Levici tako pozdravljajo možnost, da bi ta sklic DZ sprejel nekatere ustavne spremembe, še posebej ko je govor "o pomembnih korakih naprej na področju demokracije". Prenosa imenovanja ministrskega zbora z DZ na predsednika republike ne podpirajo. Ocenjujejo namreč, da bi šlo za prevelik poseg v odnos med parlamentom in izvršno vejo oblasti ter s tem dodatno razvrednotenje pomena edinega telesa, ki je neposredno izvoljen na volitvah.

V SD pa poudarjajo, da je treba takšne spremembe ustave "jemati s tresočo roko" ter z največjo mero pazljivosti in odgovornosti. Kot napovedujejo, bodo svoja stališča in pripombe predstavili v okviru samega postopka.

V NSi pa so že septembra predstavili nekatere spremembe ustave, za katere se zavzemajo, med drugim so navedli tudi spremembo načina imenovanja ministrov, razbremenitev ustavnega sodišča in popravke volilnega sistema.