STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Rebalans je potreben zaradi reorganizacije vlade v začetku leta. V danes sprejetih izhodiščih za njegovo pripravo je vlada zaradi uspešnega spopada z energetsko draginjo znižala načrtovane izdatke za 600 milijonov evrov. Ti bodo namesto nekaj manj kot 16,7 milijarde evrov znašali približno 16,1 milijarde evrov. Posledično se bo zmanjšal tudi primanjkljaj, ob nespremenjenem cilju približno 13,5 milijarde evrov prihodkov bo znašal 2,7 milijarde evrov

Predlog novele zakona o gospodarskih družbah prinaša enostavnejše ustanavljanje podjetij in podružnic tujih podjetij prek spletnih registrskih postopkov, bolj učinkovito izvedbo čezmejnih operacij ter korporativno upravljanje podjetij. Njen cilj je zagotoviti več digitalnih rešitev za podjetja. Med drugim se bo ob postopkih v fizični obliki omogočilo spletno ustanavljanje podjetij in vnašanje sprememb podatkov v sodni register na elektronski način.

Z novelo zakona o industrijski lastnini želi vlada poenostaviti in poceniti obstoječe postopke, denimo prijave patentov. Namen je tudi ureditev upravnih postopkov v zvezi z razveljavitvijo znamke ter slovensko ureditev še dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o javnih financah, s katero sledi odločitvi ustavnega sodišča glede finančne avtonomije neodvisnih ustavnih organov, kot so DZ, državni svet, ustavno sodišče, varuh človekovih pravic in računsko sodišče. To pomeni, da omenjeni organi sami določajo obseg svojega finančnega načrta in pri prevzemanju obveznosti v času priprave proračuna in ob zaključku tekočega leta niso omejeni.

Vlada je sprejela predlog novele zakona o sodnem registru, katere glavni cilj je uskladitev ureditve sodnega registra z dvema evropskima direktivama. Najpomembnejše rešitve so nadgradnja ureditve spletne ustanovitve družb in podružnic tujih podjetij, razbremenitev strank obveščanja registrskih sodišč o spremembah, večja preglednost ter hitrejši postopki.

V strategiji Digitalna Slovenija 2030 vlada navaja usmeritve in cilje za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe, krovni cilj pa je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih - družbi, državi, lokalnih skupnostih in gospodarstvu. Pri tem posebej izpostavlja pomen doseganja medsektorskih sinergijskih razvojnih učinkov, uporabe slovenskega jezika in ohranjanja kulturne identitete, kot tudi spodbujanja raziskav in razvoja digitalnih tehnologij ter njihove uporabe, strateške avtonomije in enotnega digitalnega trga ter demokratične digitalne družbe.

V načrt razvojnih programov 2022-2025 je vlada uvrstila projekta nadomestil električne energije in zemeljskega plina. Namen ukrepa je preprečiti škodo, ki so jo oziroma jo bodo dobavitelji utrpeli zaradi regulacije cen elektrike in zemeljskega plina, v tej luči pa ohranitev konkurenčnosti in kondicije gospodarstva. Dobavitelji električne energije bodo po ocenah letos prejeli skupno 216,7 milijona evrov, dobavitelji zemeljskega plina pa skupno 79,7 milijona evrov nadomestil zaradi regulacije cen.

Vlada je v stališču do predloga Sveta EU za podaljšanje obdobja 15-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po plinu zapisala, da ga podpira le pogojno. Pričakuje, da bo v končnem besedilu predloga podaljšanja uredbe kot izjema upoštevana nova plinsko-parna enota v ljubljanskem Te-Tolu, ki bo začela delovati predvidoma letos in tako v veliki meri nadomestila premog. To bo po pričakovanjih vlade vodilo do povečanja povpraševanja po plinu v Sloveniji za 15 do 20 odstotkov.

Vlada je obravnavala letno poročilo družbe 2TDK, ki bdi nad projektom drugi tir Divača-Koper, in sklenila, da upravi in nadzornikom ne podeli razrešnice za poslovno leto 2021. Uprava, ki jo vodi Pavle Hevka, in nadzorni svet, ki mu predseduje Hilda Pipan, razrešnice ne bosta prejela, dokler družba ne razjasni okoliščin v zvezi z odstopom od časovnice izvajanja projekta in investicijske vrednosti projekta.

Vlada je z uredbo določila zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Lobnica v občini Ruše. Zaradi zagotovitve optimalnega funkcioniranja obstoječega stavbnega zemljišča ter legalizacije stanovanjskega objekta, zgrajenega pred letom 2002, je zunanjo mejo priobalnega zemljišča zožala iz zakonsko določene pet metrov na najožjem delu na 2,32 metra.

Vlada je z družbo SŽ-Infrastruktura sklenila aneks k pogodbi o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture. Z njim je opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture za leti 2023 in 2024 ovrednoteno v skupni višini 145,5 milijona evrov.

Vlada je dala predhodno soglasje, da lahko kontaktni center in druge storitve Procall iz Maribora posluje kot invalidsko podjetje.

Občini Lendava je dala soglasje za graditev krožne kabinske žičniške naprave po zahodnem pobočju Lendavskih goric iz mesta Lendava do razglednega stolpa Vinarium. Koncesija se bo podelila za 40 let.

Vlada je potrdila načrt vlaganj občin Postojna in Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2023. Na tej podlagi sta občini upravičeni do deleža koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem.

Vlada je za v.d. generalne direktorice direktorata za kohezijo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj imenovala Mojco Aljančič, za v.d. generalne direktorice direktorata za regionalni razvoj pa Ašo Rogelj. Za v.d. generalne sekretarke na ministrstvu je imenovala Majo Čepin.

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo je imenovala Tila Rozmana za v.d. generalnega direktorja direktorata za digitalno družbo, Kristino Valenčič za v.d. generalne direktorice direktorata za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo, Boštjana Sporna za v.d. generalnega direktorja direktorata za digitalno infrastrukturo, Matjaža Obštetarja pa za v.d. generalnega direktorja direktorata za podporo uporabnikom. Za v.d. glavnega inšpektorja v inšpektoratu za informacijsko družbo na ministrstvu za digitalno preobrazbo je imenovala Dragana Petrovića.

Vlada je Mojco Vendramin ponovno imenovala za direktorico Eko sklada. Nov štiriletni mandat ji začne teči 29. marca.

Dala je soglasje k imenovanju Rada Javornika za v.d. direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije, in sicer do imenovanja novega direktorja zavoda, vendar najdlje do 29. marca 2024. Med prijavljenimi na decembra lani objavljenem razpisu namreč nihče ni bil izbran, zato bodo razpis ponovili.

DZ pa je sklenila vlada predlagati, naj razreši člana sveta Agencije za energijo Aleša Ferleža ter za preostanek mandata na to mesto imenuje Janeza Kopača.