STA novice / Več kot 200 nevladnih organizacij s pozivom k sprejemu evropske uredbe o obnovi narave

Kot so v skupni izjavi izpostavile nevladne organizacije, je omenjena zakonodaja bistvena in edinstvena priložnost za spopadanje z izgubo biotske raznovrstnosti in s podnebno krizo, ki prinaša številne koristi za zdravje ljudi, gospodarstvo, prehransko varnost ter splošno dobro počutje.

Da bi odpravili uničujočo izgubo biotske raznovrstnosti, ohranili glavne koristi, ki jih zagotavlja narava, in naredili Evropo bolj odporno na vplive podnebnih sprememb, kot so hude suše in poplave, je po mnenju nevladnikov povsod po celini potrebna obsežna obnova narave. "Evropa si ne more več privoščiti izkoriščanja in zanemarjanja svoje narave, s tem zakonom pa lahko naredimo eno najboljših naložb vanjo," so dodali.

Predlog uredbe o obnovi narave, ki ga je komisija objavila lanskega junija, vključuje pravno zavezujoče cilje obnove za različne ekosisteme po vsej EU. "Lahko spremeni igro za naravo, ljudi, podnebje in gospodarstvo, saj vsak evro, vložen v obnovo narave, doda med osem in 38 evrov ekonomske vrednosti," so poudarili nevladniki in opozorili, da časa za obnovo primanjkuje.

"Odlašanje ukrepov, zniževanje ambicij ali krčenje obsega zakonodaje bo vplivalo na zamude ter otežilo in podražilo spoprijemanje s posledicami," so ocenili.

V luči tega pozivajo nacionalne vlade držav članic, Evropski parlament in komisijo k sprejetju uredbe o obnovi narave do konca leta 2023 ter znotraj tega zagotovitvi močnih ciljev obnove narave za vse ekosisteme, ki jih zajema zakonodajni predlog.

Pri tem so se zavzeli za izpolnitev vseh ciljev najpozneje do let 2040. Zamude do leta 2050 bi po navedbah nevladnikov namreč spodkopale obveznosti EU na področju doseganja podnebne nevtralnosti. Pozvali so tudi k namenskemu financiranju ukrepov obnavljanja narave v okviru prihodnjega proračuna EU.

Skupnemu pozivu so se pridružile tudi slovenske organizacije, med njimi tudi Alpe Adria Green, Društvo Ekologi brez meja, Društvo za preučevanje rib Slovenije, Eko krog - društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, Slovensko društvo za zaščito voda in Cipra Slovenija.

Pristojni ministri držav članic so mnenja o predlogu uredbe o obnovi narave prvič izmenjali decembra, njegov cilj pa je do leta 2030 pokriti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij na ravni EU z ukrepi za obnovo narave.

Predlog tako vključuje predloge za izboljšanje in obnovo degradiranih oz. poškodovanih kopenskih, obalnih, sladkovodnih, kmetijskih, morskih, gozdnih kot tudi urbanih ekosistemov, s katerimi bi prispevali k trajni obnovi narave, doseganju ciljev EU na področju podnebnih sprememb in preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti. Dokument prav tako sledi ciljem in zavezam evropskega zelenega dogovora in strategiji EU za biotsko raznovrstnost.