STA novice / Zakon za zagotavljanje pravnega varstva po izbrisih v bankah neustaven (zbirno)

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo Banke Slovenije, razveljavilo zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ugotovilo je, da je 40. člen, ki govori o izplačilu pavšalnega nadomestila in odškodnine s strani Banke Slovenije, v neskladju z ustavnim načelom samostojnosti oz. neodvisnosti centralne banke, ki ga je ustavno sodišče razložilo v skladu z razlago tega pojma v pravu EU.

"Izpodbijani 40. člen je na ustavno nesprejemljiv način posegal v splošne rezerve centralne banke oz. ji preprečeval njihovo samostojno oblikovanje, to pa v zvezi z naložitvijo odškodninske odgovornosti za opravljanje funkcije, ki ne sodi med temeljne funkcije centralne banke. To je Banko Slovenije potencialno izpostavilo političnim pritiskom v zvezi z zagotovitvijo sredstev, potrebnih za njeno učinkovito delo," je ocenilo sodišče.

Sodišče je presodilo, da so vsi členi, ki opredeljujejo izplačila pavšalnih nadomestil, v neskladju s prepovedjo denarnega financiranja, ki je del načela samostojnosti oz. neodvisnosti centralne banke iz ustave. Medtem pa neustavnosti ni ugotovilo za 10. člen, ki govori o javni objavi dokumentov, ter za člene, ki govorijo o virtualni podatkovni sobi. Kljub temu je na podlagi razveljavitve 40. člena razveljavilo zakon v celoti. Kot je pojasnilo, je to določbo štelo za vsebinsko jedro zakona, ki osmišlja vse ostale določbe.

Ustavno sodišče je že jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017. DZ ga je sprejel konec leta 2019, a ga je ustavno sodišče naprej zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU, ki je prav tako prepoznalo spornost zakona z vidika monetarnega financiranja. Zakon je namreč med drugim Banki Slovenije nalagal plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe.

Ker od izbrisa delnic in podrejenih obveznic v saniranih bankah mineva že deseto leto, je treba nekdanjim imetnikom v najkrajšem mogočem roku dati na voljo učinkovito sodno varstvo, so izpostavili ustavni sodniki in spomnili, da je na to državo opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. "Težko pa si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen," so zapisali na ustavnem sodišču.

V Banki Slovenije so za razrešitev problematike jeseni 2020 angažirali skupino strokovnjakov, da pripravi nabor predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj. Ti so v poročilu maja 2021 zapisali, da se zdi povrnitvena shema, financirana iz proračuna, edina pravno dovolj sprejemljiva, transparentna, dosledna in učinkovita rešitev. Skupina je sedaj pripravila predlog zakonske rešitve, ki bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih.

Na ministrstvu za finance so napovedali, da bodo odločbo ustavnega sodišča preučili in na tej podlagi prednostno pristopili k pripravi novega zakona. "Že v času odločanja o ustavnosti zakona smo pristopili k dodelavi procesnih rešitev, ki bodo omogočile učinkovit postopek sodnega varstva," so zapisali.

Za sam postopek sodnega varstva so kot pomembno ocenili to, da je ustavno sodišče pripoznalo ustavno skladnost določb 10. člena, ki omogočajo razkritje podatkov, pomembnih za učinkovito sodno varstvo, zlasti informacij v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive.

Da naj se po devetih letih in 3,5 meseca vendarle poišče rešitev za izbrisane imetnike delnic in podrejenih obveznic v z državno intervencijo saniranih bankah, so vnovič pozvali tudi v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Predlagali so, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter naj nadomesti razliko.

V Društvu MDS so bili ogorčeni, ker se je ustavno sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev. "Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče," so opozorili.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 in v začetku leta 2014 izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. V Društvu MDS so lansko jesen izračunali, da se je medtem nateklo za več kot 600 milijonov evrov obresti.