STA novice / Odbor DZ za posodobitev napotitev delavcev v tujino in vodenja evidenc

Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev slovensko zakonodajo ustrezno usklajuje z evropsko in je bil usklajen s socialnimi partnerji, je danes uvodoma pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

Predlog prinaša črtanje določbe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki omogoča znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum. To za napoteno delavce v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomeni nižje pokojnine, za državo nižji priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni EU sprožen postopek zoper Slovenijo.

Rešitev predstavlja določen udarec za delodajalce, zato je bil na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) dosežen dogovor, da bo ta del zakona v veljavi šele z letom 2024. V tem času pa naj bi ministrstvo za delo z ministrstvom za finance preučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah.

Poleg tega predlog zakona ureja postopke za podjetja, ki imajo sedež v Sloveniji in izvajajo čezmejne storitve v najmanj dveh državah hkrati ali zaporedoma, saj v obstoječem zakonu niso predvideni.

Med gosti je pred odborom spregovoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki bi si želel, da bi morali tuji izvajalci čezmejnega izvajanja storitev v Slovenji organom med drugim predložiti pogodbe o zaposlitvah napotenih delavcev, saj da bi to olajšalo nadzor nad njimi, pogreša pa tudi uzakonitev solidarnostne odgovornosti naročnika storitve oz. glavnega izvajalca.

V poslanski razpravi, ki je sledila, je Anja Bah Žibert (SDS) opozorila, da ima zakon 38 členov, zakonodajno-pravna služba DZ je dala pripombe na skoraj 30 členov, koalicija pa je na tej podlagi pripravila 30 dopolnil. "Za lažje obravnavanje bi bilo vendarle dobro, da se na ministrstvu bolj potrudijo pri pripravah zakonov," je opozorila in izrazila upanje, da so socialni partnerji z danes sprejetimi amandmaji dobro seznanjeni.

Miha Kordiš (Levica) je na drugi strani poudaril, da se s takimi zakoni spravlja blaginjo na višjo raven. Zaradi socialnega dampinga da je namreč oškodovana celotna družba.

Odbor je nato prečesal še predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, h kateri je že dolgo pozival Inšpektorat RS za delo in naj bi zajezil kršenje določb o delovnem času. Kot je spomnil Juvan, je ministrstvo za delo sprva upalo na uvedbo elektronskih evidenc za vse delodajalce, a so zaradi nasprotovanja delodajalcev na ESS sprejeli kompromis, da bodo morali elektronske evidence zagotoviti le kršitelji.

Predlagana novela določa še, da se v evidenco začne vpisovati čas prihoda in odhoda delavca, obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času ... Doslej je namreč zakon zahteval le podatek o številu opravljenih ur, kar je inšpektorjem povzročalo težave pri nadzoru.

Prav tako sta med novimi ukrepi obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec in pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Nova je tudi opredelitev delavca, po kateri se kot delavec šteje vsakdo, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Tudi v zvezi s tem predlogom se je med gosti oglasil Lukić, ki je opozoril, da je iz inšpektorskih vrst mogoče slišati, da se zaradi kršenja pravil s področja evidenc oglobljeni delodajalci obračajo na sodišča, ki jim v 80 do 90 odstotkih primerov namesto globe izrečejo največ opomin. V tej luči ne pričakuje zmanjšanja kršitev.

Aleksander Reberšek (NSi) je menil, da predlog novele po nepotrebnem kaznuje vsa podjetja in da jim z novimi obveznostmi zgolj prinaša dodatno birokracijo. Eva Irgl (SDS) pa je opozorila, da je nova definicija delavca presplošna in odpira možnost različnih interpretacij. Poslanci SDS in NSi so pripravili tudi nekaj dopolnil, ki so bila danes zavrnjena.

V bran pa je zakonu stopil Dean Premik (Svoboda), ki je menil, da so "pravilne evidence zelo pomembne tudi z vidika zdravja delavcev, saj so omejitve delovnega časa, malica, prosti čas eni glavnih parametrov, da delavce ohranjamo v dobri fizični kondiciji, to pa mora konec koncev zanimati tudi delodajalca". Da je zakon dober kompromis, se je strinjala Tereza Novak (Svoboda).

Odbor je potrdil več amandmajev koalicije, kot dopolnilo odbora pa še možnost izjeme za visokošolsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost, in sicer do ureditve področne zakonodaje. Potem ko je pomisleke o tej rešitvi izrazila zakonodajno-poravna služba DZ, so bili z argumentom, da gre za odpiranje neenake obravnave deležnikov, kritični tudi v opoziciji.