STA novice / Največji izzivi v zdravstvu lani povezani z dostopnostjo do družinskega zdravnika in čakalnimi dobami

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v strukturi odhodkov zagotovil 65,9 odstotka sredstev za uresničevanje pravic zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev, 14 odstotkov za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva, 17,1 odstotka za denarne dajatve in povračila ter 1,7 odstotka za zdravljenje v tujini, so med drugim izpostavili v sporočilu za javnost po današnji seji upravnega odbora ZZZS.

Lani se je Slovenija, tako kot vse države EU, začela spopadati tudi z vse večjo inflacijo ter posledično s pritiski na rast plač in rast materialnih stroškov v zdravstvu. Kljub negotovim pogojem in razmeram poslovanja je ZZZS redno poravnaval vse svoje obveznosti svojim pogodbenim partnerjem v zdravstvu.

Uvedel je tudi nekatere večje razvojne novosti in dosežke zlasti na področju širitve pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, novih obračunskih modelov v zdravstvu, zmanjševanja administrativnih bremen zavarovanih oseb in izvajalcev zdravstvenih storitev ter elektronskega poslovanja.

"Ob uvajanju novih metod zdravljenja in novih zdravil ter rastočih potrebah po zdravstvenih storitvah, povezanih s staranjem prebivalstva in naraščanjem kroničnih bolezni, se zdravstvo sooča z nenehnim pritiskom na višanje stroškov zdravljenja," so opozorili.

Lani so zdravniki predpisali 18.772.443 receptov za izdajo 39,8 milijona pakiranj zdravil v lekarnah. V osnovni zdravstveni dejavnosti so opravili 18,5 milijona obravnav, v specialistično ambulantni dejavnosti 7,1 milijona, v zobozdravstveni dejavnosti pa 2,3 milijona obravnav. Izdali so 533.712 naročilnic za medicinske pripomočke, našteli 384.407 primerov hospitalizacij, imenovani zdravniki ZZZS pa so izdali 413.019 odločb o pravicah, največ o začasni nezmožnosti za delo.

ZZZS je lani sklenil pogodbe s skupno 1618 izvajalci zdravstvenih storitev, od tega 1417 z zasebniki s koncesijo in 201 z javnimi zdravstvenimi zavodi. Največji delež predstavljajo odhodki za specialistično ambulantno in bolnišnično sekundarno in terciarno dejavnost (62,4 odstotka), sledijo odhodki za osnovno zdravstveno dejavnost (26,7 odstotka).

Okvirna vrednost celotnega programa zdravstvenih storitev je v letu 2022 znašala 2,84 milijarde evrov. Na podlagi aneksa številka ena k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2022 in vladne uredbe je ZZZS za širitve zdravstvenih programov in za boljše vrednotenje obstoječih programov skupaj namenil 208 milijonov evrov dodatnih sredstev. ZZZS je tudi lani zagotovil financiranje dodatnega števila timov na primarni ravni.

Zaradi posledic epidemije covida-19 nekateri programi zdravstvenih storitev še vedno niso bili izvedeni v obsegu kot pred epidemijo leta 2019, vendar pa so v večini dejavnosti opazna izboljšanja v primerjavi z letom 2020 in 2021, še ugotavljajo na ZZZS.

V ambulantah družinske medicine so na primer lani opravili 3.457.527 več obravnav kot v letu 2019. Število teh ambulant se je sicer v tem obdobju povečalo za 51 timov. Izvajalci v zobozdravstveni dejavnosti so opravili 216.823 obravnav manj kot v letu 2019, v specialistični ambulantni dejavnosti so opravili 461.422 več obravnav kot v letu 2019, v akutni bolnišnični dejavnosti pa so izvajalci obravnavali 14.957 manj operacij in posegov kot v letu 2019.

Po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je nad dopustno čakalno dobo 1. januarja 2023 čakalo 117.358 oz. 44,4 odstotka vseh čakajočih na storitve, kar je več kot na dan 1. 1. 2022, ko je bilo čakajočih nad dopustno čakalno dobo 88.233. "Ocenjujemo, da je to še vedno posledica epidemije covida-19, ki je vplivala na pomembno zmanjšanje števila obravnavanih bolnikov na vseh ravneh zdravstvenega varstva," so zapisali.

Julija sprejeti interventni zakon je v letu 2022 zagotavljal plačilo po realizaciji za celoten prospektivni program, kljub temu pa program še vedno ni bil realiziran v celoti. Del programa, za katerega je bilo že s splošnim dogovorom določeno plačilo po realizaciji, je bil realiziran 98,6-odstotno, podobno tudi del programa, ki bi bil brez zakonske določbe plačan do plana (98,4 odstotka).

Skupaj je bilo realiziranih za skoraj 8900 več primerov kot v letu 2021. Največji porast realizacije je bil dosežen pri programu operacija morbidne debelosti, in sicer za več kot polovico glede na leto 2021, sledita programa operacij ušes, nosu, ust in grla z 48-odstotnim povečanjem ter operacija ženske stresne inkontinence z 41-odstotnim povečanjem.

Preračun v evre po metodi primerljive kupne moči kaže, da so v 27 državah EU za zdravstvo namenili povprečno 2723 evrov na prebivalca, medtem ko smo v Sloveniji namenili za zdravstvo 2419 evrov, od tega iz javnih sredstev 1770 (povprečje EU 2066 evrov) in iz zasebnih sredstev pa 649 evrov (657 evrov). Po izdatkih za zdravstvo na prebivalca je Slovenija najbolj primerljiva s Portugalsko in Češko.

Po strukturi virov je Slovenija v letu 2020 (prvem letu epidemije covida-19) v primerjavi s sorodnimi državami EU, ki financirajo zdravstveno oskrbo s t.i. socialnim modelom, še vedno izstopala po razmeroma nizkem deležu proračunskih in visokem deležu zasebnih virov v vseh izdatkih za zdravstvo. Konkretno se je v letu 2020 za zdravstvo tudi v Sloveniji namenilo več proračunskih sredstev, in sicer devet odstotkov, medtem ko so sorodne države EU v letu 2020 povečale ta delež na 13 odstotkov.