STA novice / V pripravi novi strateški dokumenti upravljanja z medvedom in volkom (tema)

Rjavi medved in volk sta pri nas, tako kot ris, zavarovani vrsti. Medved in volk sta bila v prvi polovici 20. stoletja zaradi lova in škode, ki jo povzročata zlasti kmetom, tako ogrožena, da so ju nato zavarovali s predpisi o lovstvu in predpisi o ohranjanju narave. Ris pa je na začetku 20. stoletja v Sloveniji izumrl, vnovič so ga lovci naselili leta 1973. Za dolgoročno ohranitev vseh treh vrst pri nas je ključno sobivanje z ljudmi, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.

S strategijo, ki nastaja, skušajo najti ravnovesje med volkom kot delom narave in človekom, ki ga volk s svojimi naravnimi potrebami tudi prizadene. Tudi v Sloveniji, tako kot v drugih državah s stalno populacijo volkov, so namreč glavni izzivi, povezani s tem plenilcem, napadi na živino in ohranjanje tradicionalne rabe prostora.

Strateški dokumenti za volka po uskladitvi v javno obravnavo, za medveda v reviziji

Kot so za STA pojasnili na okoljskem ministrstvu, je bila za prenovo strateških dokumentov za upravljanje populacije volka oblikovana pripravljalna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva ter več ustanov. Osnutek besedila strategije je pripravljen in večinoma usklajen med sodelujočimi institucijami.

Pripravljen je tudi prvi osnutek akcijskega načrta, ki ga bo predvidoma v tem mesecu prvič obravnavala pripravljalna skupina. Po uskladitvi besedila akcijskega načrta bo ta skupaj s strategijo predložen v javno obravnavo, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer sprejetje obeh dokumentov načrtujejo v letu 2024.

Medtem pa je za varovanje medveda v Sloveniji trenutno še v veljavi leta 2002 sprejeta strategija upravljanja z rjavim medvedom. Sta pa bila v okviru projekta LIFE DinAlp Bear pripravljena nova strategija in akcijski načrt, ki sta že bila v medresorskem usklajevanju. A na okoljskem ministrstvu zdaj zaradi sprememb v povezavi z novo skupno kmetijsko politiko in delovanjem intervencijske skupine pripravljajo revidirano besedilo, ki bo predvidoma sprejeto letos.

Lani iz narave odvzetih 206 medvedov in štirje volkovi

Ne glede na varstveni status rjavega medveda in volka, ki je določen z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, je mogoč poseg v populacijo, vendar le, če so v skladu z uredbo izpolnjeni pogoji. In sicer če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, kot so denimo zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, preprečitve resne škode, selektivnega in omejenega odvzema nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu.

Dovoljenje za poseg v populacijo izda ministrstvo za okolje in prostor, pred izdajo dovoljenja pa mora pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Tako je bilo lani po podatkih ZGS v skladu z dovoljenji odstreljenih 206 medvedov in štirje volkovi. Oboje je več kot v letu prej, ko so odstrelili 128 medvedov in tri volkove.

Lani je bilo 200 medvedov odstreljenih s skladu z dovoljenjem ministrstva, namenjenem preprečevanju oz. zmanjševanju škode na človekovem premoženju, šest medvedov pa v skladu s posamičnimi dovoljenji, namenjenimi zagotavljanju zdravja in varnosti ljudi. Razloga za odstrel volkov sta bila preprečevanje križanja med volkom in domačim psom ter preprečevanje nastanka resne škode na premoženju, povezanem s pašnimi živalmi.

Največ medvedov so lovci lani odstrelili na Notranjskem in Kočevskem, skupno 96. Križance med volkom in psom oz. volkove pa so lani lovci odstrelili med drugim na območju Kranjske Gore in na Pivškem.

Po podatkih ZGS je zadnja ocena številčnosti volka podana za sezono 2020/2021, takrat jih je v Sloveniji živelo okoli 120. Za medveda pa obstaja modelna ocena številčnosti za pomlad 2022, ki je znašala 1096 osebkov.

Medved lani povezan s 300 škodnimi dogodki, volk s 190 škodnimi dogodki

Lani so pristojni zabeležili nekaj več kot 300 škodnih dogodkov, ki jih je povzročil medved, kar je manj kot leto prej, ocenjena škoda pa je bila lani 119.000 evrov. Volk je lani povzročil nekaj več kot 190 škodnih dogodkov, ocenjena škoda pa je znašala 98.000 evrov, kažejo podatki ZGS.

V letu 2021 je rjavi medved povzročil 506 škodnih dogodkov v ocenjeni vrednosti 206.000 evrov. Škodnih dogodkov zaradi napadov volka je bilo podobno kot lani, ocenjena škoda pa je bila 77.000 evrov.

Medvedi so lani najpogosteje škodo povzročali na drobnici (27 odstotkov primerov), sledijo sadje in sadno drevje, čebele, silažne bale, koruza, govedo, krmilniki za divjad ter konji in osli. Največ škodnih dogodkov je bilo na Kočevskem in Notranjskem.

Volkovi so lani večino škod prav tako povzročili na drobnici, kar v 77 odstotkih primerov, sledijo govedo, konji in osli ter ostale domače živali. Tudi v povezavi z volkom je bilo največ škodnih dogodkov na Notranjskem.

V topli zimi ni nenavadno, da v gozdu srečamo medveda

Za medvede je na splošno značilen zimski dremež, ne pa globoka zimska hibernacija. To pomeni, da je del medvedje populacije vselej buden oz. se posamezni medvedi lahko tudi večkrat predramijo iz dremeža in iščejo hrano. V zimah, kot je letošnja, ko je v okolju razmeroma veliko dostopne hrane, je delež takih medvedov še večji. Zato ni nenavadno, če v tem času gozdarji ali ostali obiskovalci gozdov srečajo medveda oz. zaznajo znake njihove prisotnosti. Medtem so volkovi razmeroma enakomerno aktivni čez celotno leto, pravijo na ZGS.