STA novice / Storitve dolgotrajne oskrbe po navedbah ministrstva tečejo nemoteno po veljavni zakonodaji; deležniki za čim prejšnjo prenovo zakona (tema)

Deležniki, ki jih zadeva zakon o dolgotrajni oskrbi, upajo, da se bo delo pri spreminjanju zakona začelo kmalu po imenovanju ministra za solidarno prihodnost, ki bo resorni minister. Prihodnji kandidat za ministra Simon Maljevac zatrjuje, da bo priprava zakonskih sprememb med prednostnimi nalogami novega resorja.

Prenova zakona bo potekala v prvi polovici leta

Prenova zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo naslovila pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni bilo mogoče v celoti uveljaviti s 1. januarjem letos, bo potekala v prvi polovici letošnjega leta, vodilo pa jo bo novo ministrstvo za solidarno prihodnost, so za STA navedli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer je državni sekretar prihodnji kandidat za ministra za solidarno prihodnost Maljevac.

Kot so spomnili, morajo v skladu z mejniki načrta za okrevanje in odpornost do zadnjega četrtletja leta 2025 v celoti veljati pravice in storitve v okviru integriranega sistema dolgotrajne oskrbe, predvidene z zakonom, prav tako mora biti do tedaj uveljavljen zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Že decembra pa so za STA poudarili, da je zakon pomanjkljiv in nedosleden, zato bo treba določena vprašanja urediti drugače. Tako bo treba ustrezno urediti predvsem vsebine, ki se nanašajo na kadre in financiranje, pa tudi podzakonske predpise in tisti del izvajanja, za katerega bo zadolžen zavod za zdravstveno zavarovanje. Prehod v novi sistem mora biti tako za izvajalce kot uporabnike čim bolj preprost in brez prekinitev.

Prav tako mora sistem po njihovih navedbah omogočiti enoten cenovni dostop do storitev in oceno potreb v domačem okolju ter enotne vstopne točke in enotno ocenjevalno lestvico potreb.

Postopek reorganizacije vlade v skladu s spremembami zakona o vladi, potrjenimi na novembrskem referendumu, bo glede na zastavljene roke sicer zaključen v drugi polovici januarja, ko bodo ministri novih oz. spremenjenih resorjev, tudi Maljevac, v primeru zelene luči pristojnih delovnih teles zaprisegli v DZ. To bi se lahko zgodilo na izredni seji 17. januarja ali pa teden za tem, ko bodo poslanci zasedali na redni seji.

Izhodišča deležnikov za spreminjanje zakona nespremenjena

Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki je že lani dejavno sodelovala s predstavniki ministrstva za delo pri pripravi skupnih izhodišč za spremenjeni zakon, verjame, da jih bo novo ministrstvo za solidarno prihodnost vključilo v sodelovanje takoj, ko bo vzpostavljeno in bo imelo jasne usmeritve vlade glede načina priprave sprememb, je za STA navedel sekretar skupnosti Denis Sahernik.

Združenje za dostojno starost Srebrna nit pa po spletnem sestanku, ki so ga imeli s predstavniki skupnosti 28. decembra, ugotavlja, da se s skupnostjo še vedno strinjajo v vseh osnovnih smernicah, ki jih je poleg skupnosti in združenja podprlo še več drugih organizacij, je za STA povedala predsednica združenja Biserka Marolt Meden. V skladu z njimi bo treba zakon o dolgotrajni oskrbi spremeniti v več delih.

Deležniki proti zniževanju obsega storitev

Deležniki izpostavljajo, da bi pravilniki k zakonu o dolgotrajni oskrbi brez sprememb dejansko znižali obseg storitev, ki jih uporabniki potrebujejo. Tako bi v skladu z njimi uporabnikom z motnjami požiranja največ trikrat dnevno pripadala pravica do pomoči pri prehranjevanju in pitju, kar je po njihov oceni manj od dejanskih potreb večine uporabnikov s potrebo po takšni pomoči.

Po pravilniku o storitvah dolgotrajne oskrbe bo nadalje brez sprememb premalo časa za izvedbo posameznih storitev, prav tako je predvidena prenizka pogostost izvajanja večine storitev, so kritični. Tako bi nepomičnim uporabnikom največ enkrat dnevno pripadala pravica do umivanja delov telesa in čas izvedbe bi bil omejen le na deset minut. Tisti, ki ne morejo samostojno hoditi po bivalnem prostoru, bi medtem lahko imeli spremstvo največ dvakrat na dan.

Nenazadnje mora zakon tako zdajšnjim kot bodočim uporabnikom dati jasne odgovore, do katerih storitev bodo upravičeni in katere pogoje bodo morali zanje izpolniti. Če vstopni prag ne bo znižan, približno 40 odstotkov današnjih uporabnikov ne bo več upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe, so posvarili.