STA novice / Ob prelomu leta: V pravosodju leto odpravljanja odločitev pretekle vlade (tema)

Zapleti ob imenovanju novega generalnega državnega odvetnika

Začetek mandata nove pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan sta na kadrovskem področju zaznamovala odprava blokade pri imenovanju državnih tožilcev in zaplet pri imenovanju novega vodje generalnega državnega odvetništva.

Vlada v začetku julija namreč ni potrdila predloga Švarc Pipanove, da se na mesto generalnega državnega odvetnika ponovno imenuje Jurija Groznika, kot razlog pa navedla njegovo vlogo pri preganjanju protivladnih protestnikov v času vlade Janeza Janše. Grozniku je med drugim očitala, da je državno odvetništvo v zadnjih mesecih mandata prejšnje vlade zoper neformalnega vodjo protestnikov Jašo Jenulla vložilo več odškodninskih tožb, čemur bi se moralo po mnenju vlade upreti.

Ker Groznik ni dobil podpore za ponovno imenovanje, je ministrstvo za pravosodje konec julija objavilo nov razpis za generalnega državnega odvetnika. To je septembra postala višja državna odvetnica Ana Kerševan, ki je med prioritetami svojega mandata izpostavila prizadevanje za zakonodajne spremembe, tudi v smeri večje avtonomnosti državnega odvetništva v razmerju do vlade.

Odprava blokade imenovanja tožilcev in iskanje novih najvišjih nosilcev oblasti v pravosodju

Že dan po svoji prisegi pa je nova vlada imenovala 13 novih državnih tožilcev, ki so prestali sito Državnotožilskega sveta. S tem je odpravila blokado Janševe vlade pri imenovanju državnih tožilcev, ki je v primeru ljubljanskega tožilstva trajala skoraj dve leti.

Skupno je bilo v mandatu aktualne vlade doslej imenovanih 27 novih tožilcev. Za leto 2023 so na ministrstvu tudi povečali kadrovski načrt, saj želijo okrepiti izčrpano in izstradano državno tožilstvo in s tem omogočiti spet bolj učinkovit tek kazenskih postopkov, je nedavno napovedala ministrica za pravosodje.

Novo pravosodno ministrico so sicer pričakali tudi kadrovski postopki na skoraj vseh najvišjih funkcijah v pravosodju. Februarja namreč poteče mandat aktualnemu predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, maja pa aktualnemu vodji generalnega državnega tožilstva Dragu Šketi. Na mesto prvega Švarc Pipanova državnemu zboru predlaga aktualnega podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđeviča.

Vlada spremenila uredbo o sodelovanju tožilstva, policije in drugih pri pregonu storilcev kaznivih dejanj

Ministrstvo za pravosodje je pohitelo tudi z odpravo nekaterih spornih zakonskih rešitev, sprejetih v času prejšnje vlade. Konec junija je vlada sprejela spremembo uredbe o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, s katero je znova uvedla možnost ustnega usmerjanja policije s strani tožilstva v predkazenskem postopku.

Poleti pa sta ministrstvi za pravosodje in za notranje zadeve napovedali pripravo zakonske podlage za odpravo nezakonitih glob in prekrškovnih postopkov, ki so jih državljani v času epidemije prejeli na podlagi neustavnih odlokov Janševe vlade. Kot je nedavno napovedala ministrica za pravosodje, bo poseben zakon, ki bo omogočil vračilo že plačanih glob, pripravljen najpozneje do konca januarja.

Od začetka epidemije do 31. maja 2022 je bilo zaradi kršenja covidnih pravil izrečeno za več kot 62.000 prekrškovnih postopkov ter izrečenih za več kot 5,5 milijona evrov glob. Od tega je bilo 1,7 milijona evrov glob plačanih prostovoljno, preostale pa so šle v prisilno izterjavo.

Koalicija v iskanje političnega soglasja za ustavne spremembe pri imenovanju sodnikov

Stranke vladne koalicije so pohitele tudi z uresničevanjem zaveze iz koalicijske pogodbe o umiku vpliva strankarske politike iz postopkov imenovanja sodnikov. Te zdaj na predlog Sodnega sveta imenuje državni zbor, koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levica pa so konec septembra v parlamentarni postopek vložile predlog za začetek postopka za spremembo ustave, s katerim predlagajo prenos pristojnosti imenovanja z DZ na predsednika republike.

Za uveljavitev ustavnih sprememb bo koalicija, ki šteje 53 poslancev, potrebovala dvotretjinsko večino v DZ oziroma najmanj 60 poslanskih glasov. Te bo po pričakovanjih iskala v opozicijski NSi.

Ustavna komisija DZ je nedavno ustanovila tudi strokovno skupino, ki bo komisiji nudila pomoč pri obravnavi predloga za ustavne spremembe glede imenovanja sodnikov. Na podlagi predlogov poslanskih skupin jo bodo sestavljali pravniki Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar.

Položili temeljni kamen za moški zapor v Dobrunjah

Z odkritjem temeljnega kamna se je konec oktobra tudi uradno začela gradnja novega moškega zapora v Dobrunjah pri Ljubljani. Gre za 73 milijonov evrov težko investicijo, ki bo predvidoma dokončana čez tri leta. Z izgradnjo novega zapora, v katerem bo prostora za 388 oseb, se bo rešila dolgoletna prostorska stiska slovenskega zaporskega sistema, predvsem pa dolgoletna prostorska stiska zapora na Povšetovi v Ljubljani, napovedujejo pristojni.

Skoraj istočasno je državni zbor podprl novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim olajšuje zaposlovanje pravosodnih policistov in omogoča njihovo nagrajevanje. Pomanjkanje pravosodnih policistov je že leta rak rana slovenskega pravosodja. Po navedbah ministrstva za pravosodje jih glede na standarde in normative primanjkuje več kot sto.

Slovenija na indeksu zaznave korupcije najslabše po letu 2013

Sicer pa je leto 2022 v domačem pravosodju poleg številnih razprav o vladavini prava med drugim zaznamoval zdrs naše države na indeksu zaznave korupcije, ki ga objavlja nevladna organizacija Transparency International (TI).

Indeks zaznave korupcije za leto 2021 kaže, da se je Slovenija med 180 državami z oceno 57 uvrstila na 41. mesto. S tem se je odrezala najslabše po letu 2013 ter se še bolj oddaljila od povprečja držav EU in OECD.