STA novice / Ob prelomu leta: Za leto 2023 načrtovana pokojninska reforma in dopolnjen sistem dolgotrajne oskrbe

Predlog pokojninske reforme naj bi bil socialnim partnerjem posredovan do sredine leta

V okviru načrta za okrevanje in odpornost so predlagane pokojninske spremembe, s katerimi naj bi zagotovili preglednost pokojninskega zavarovanja in primerne pokojnine. Vlada naj bi predlog reforme predvidoma do sredine leta 2023 posredovala socialnim partnerjem, postopno pa naj bi jo uveljavljali od leta 2024.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je za leto 2023 napovedal obširno razpravo o tem, kakšen pokojninski sistem naj bi imeli in kako ga razvijati do leta 2050. Vlada bo svoje predloge sicer po njegovi napovedi predstavila v prvih mesecih prihodnjega leta.

Izhajali bodo iz izhodišč za prenovo sistema, ki so jih socialni partnerji uskladili leta 2017. V skladu z njimi je eden od ciljev ta, da se postopno doseže ustrezna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo v višini 70 odstotkov. To po ministrovih besedah pomeni, da bi posameznikova pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska, ki ga je prejemal kot plačo.

Pokojnine se bodo uskladile za 4,9 odstotka

Medtem ko bo treba na vladne predloge pokojninske reforme še počakati, pa je že znano, kakšen bo odstotek redne februarske uskladitve pokojnin. Znašal bo 4,9 odstotka, usklajeni zneski skupaj s poračunom za januar pa bodo izplačani s pokojninami za februar 28. februarja.

Sindikat upokojencev Slovenije medtem napoveduje, da bo v začetku novega leta zahteval izredno uskladitev. Socialno-ekonomski položaj upokojencev se je namreč zaradi draginje po njihovem opozorilu poslabšal.

Leta 2023 bo treba zakon o dolgotrajni oskrbi pripraviti na izvajanje v praksi

Tako kot na pokojninskem področju bo delovno tudi na področju dolgotrajne oskrbe, ki bo z ministrstva za zdravje predvidoma prešlo na novo ministrstvo za solidarno prihodnost. V skladu s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so jih volivci potrdili na novembrskem referendumu, bo zakon o dolgotrajni oskrbi iz decembra 2021 začel veljati šele 1. januarja 2024, ne pa že 1. januarja 2023. Zaradi zakonskih pomanjkljivosti in nedoslednosti bo treba v tem času določena vprašanja in rešitve iz zakona urediti drugače, so za STA poudarili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer je kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac državni sekretar.

Po njihovem pojasnilu bo treba ustrezno urediti predvsem vsebine, ki se nanašajo na kadre in financiranje, pa tudi podzakonske predpise in tisti del izvajanja, za katerega bo zadolžen zavod za zdravstveno zavarovanje.

Kot so opomnili, mora biti prehod v novi sistem tako za izvajalce kot uporabnike čim bolj preprost in brez prekinitev. Sistem mora omogočiti enoten cenovni dostop do storitev in oceno potreb v domačem okolju ter enotne vstopne točke in enotno ocenjevalno lestvico potreb. Poleg tega mora zagotavljati krajevno, informacijsko in fizično dostopnost storitev.

Spremembe zakona pa prinašajo tudi dodatna sredstva v višini približno 30 milijonov evrov za pokritje dviga plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.

Leta 2023 bodo končali gradnjo doma v Ajdovščini in prizidek doma v Velenju

Pred novim ministrom bo tudi vprašanje, kako rešiti pomanjkanje postelj v institucionalnem varstvu starejših. Na prosto mesto v domu oz. posebnem socialnovarstvenem zavodu po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije čaka več kot 16.100 prosilcev. Vendar pa naj bi se čakanje na prosto posteljo zaradi novih investicij v domove, med katerimi bodo nekatere končane v letu 2023, nekoliko skrajšalo. Kot so za STA napovedali na ministrstvu za delo, bo prihodnje leto končana nadomestna gradnja doma starejših v Ajdovščini ter rekonstrukcija in prizidava doma za varstvo odraslih Velenje.

Poleg tega bo končana novogradnja enote doma upokojencev Ptuj v Žabjaku, ki bo omogočila selitev 130 stanovalcev iz drugih enot. Dokončno bodo odprli še 22 dnevnih centrov in objektov za začasne namestitve, pri čemer bo v dnevnih centrih lahko skupno skoraj 220 uporabnikov in v objektih za začasne namestitve skupno več kot 170 stanovalcev.

Ponekod pa se bo gradnja v letu 2023 glede na pričakovanja začela. Tako naj bi začeli graditi dom starejših Hrastnik za 150 stanovalcev ter enote doma upokojencev Nova Gorica v Bovcu in doma upokojencev Domžale v Moravčah ter Doma Danice Vogrinec Maribor v Dupleku.

Sicer pa bo v pristojnosti novega resorja za solidarno prihodnost tudi stanovanjska politika. Če bo potrjen kot minister, si bodo po besedah Maljevca prizadevali za zagotavljanje pravice do stanovanja. Kot hrbtenico vidi gradnjo javnih najemnih stanovanj, so za STA navedli na ministrstvu za delo. Že v prihodnjem letu je po njegovi oceni mogoče ob ustreznih finančnih virih zagnati gradnjo približno 2000 novih stanovanj.