STA novice / Kandidat za pristojnega ministra Maljevac napoveduje resno in delujočo stanovanjsko politiko

Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 ugotovilo, da vlada in ministrstvo za okolje in prostor v obdobju od 2015 do sredine 2021 nista bila učinkovita, republiški stanovanjski sklad pa je bil delno učinkovit. Skupno gledano pa je bilo izvajanje stanovanjske politike po oceni računskega sodišča neučinkovito.

Maljevac, ki bo po novem letu v primeru potrditve v DZ med drugim pristojen tudi za stanovanjsko politiko, je ob ugotovitvah računskega sodišča ugotovil, da so vlade od 2015 naprej le nadaljevale trend, ki so ga zastavile že vlade pred njimi. Spomnil je, da je računsko sodišče tudi leta 2009 ugotovilo, da je bilo izvajanje takratnega nacionalnega stanovanjskega programa neučinkovito in da cilji niso bili doseženi. Pomanjkljivosti dosedanje stanovanjske politike je strnil v štiri točke.

Najpomembnejša med njimi se mu zdi, da nobena vlada do zdaj ni zagotovila ustreznih javnofinančnih virov za izvajanje stanovanjske politike. To po njegovih besedah ponazarja tudi to, da je v zadnjih desetih letih Stanovanjski sklad RS iz proračuna prejel manj sredstev, kot jih država vsak mesec nameni za gradnjo in vzdrževanje državnih cest.

Drugo točko vidi v pomanjkanji koordinacije in sodelovanja med različnimi resorji, ki bi se morala izraziti v oblikovanju sveta za stanovanjsko politiko. Brez koordinacije in povezav med resorji stanovanjske politike ni mogoče voditi kot razvojne politike, je prepričan.

Kot tretje je izpostavil, da nobena vlada do zdaj ni zagotovila ustreznega zbiranja, vodenja in urejanja podatkov, ki bi morali biti podlaga za vodenje učinkovitih politik. Kot država tako ne vemo, koliko praznih stanovanj, koliko najemnikov, koliko enot za turistično oddajanje imamo in kakšna je višina najemnin. Odsotnost podatkov kaže, da se nobena vlada do sedaj stanovanjske politike ni lotila na razvojni način, ampak je pomanjkanje podatkov uporabila kot metodo skrivanja lastnega neuspeha, meni Maljevac.

Njegova četrta ugotovitev pa je, da se stanovanjske politike do zdaj ni vodilo kot sistematične razvojne politike, ki se jo oblikuje in izvaja skladno z dolgoročnimi načrti, ampak se jo je vodilo v obliki kolaža nepovezanih ukrepov.

"Stanovanjska politika je razvojna politika, zato mora biti zastavljena dolgoročno, predvidljivo, jasno in enotno, s čimer v sistem stanovanjske preskrbe vnaša stabilnost in sistematičnost," ocenjuje Maljevac.

Vlada in bodoče ministrstvo za solidarno prihodnost sta se po njegovih zagotovilih zavezala k oblikovanju delujoče stanovanjske politike, ki bo slonela na treh stebrih.

Prvi bo oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje najemnih stanovanj s strani stanovanjskih in neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki bo zagotavljal primerno število kakovostnih, dostopnih in varnih stanovanj.

Za oblikovanje takšnega sistema do konca mandata je po njegovih besedah bistveno zagotoviti ustrezno proračunsko financiranje, zemljiško politiko ter oblikovanje dolgoročno predvidljivega okolja za stanovanjske sklade, ki jih bo spodbujalo k razvojnemu delovanju. Do takrat naj bi vlada ustrezno podprla izvedbo že načrtovanih projektov stanovanjskih skladov, občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij.

Kot drugo Maljevac obljublja resen pristop k oblikovanju dolgoročne in razvojne stanovanjske politike, ki naj bi jo zagotavljali prek koordinacije na ravni vlade in resorjev z ustanovitvijo sveta za stanovanjsko politiko, koordinacije s stroko in civilno družbo ter tesnega povezovanja z glavnimi deležniki pri zagotavljanju stanovanj. Med osrednjimi nalogami ne bo le ustrezno izvajanje nalog v okviru obstoječega nacionalnega stanovanjskega programa, ampak tudi oblikovanje novega.

Tretji steber nove stanovanjske politike pa bo sistematičen pristop k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov. Nastajajoče ministrstvo je k temu po navedbah Maljevca že aktivno pristopilo.