STA novice / Odbor DZ dopolnil predlog zakona za obravnavo visokih cen energije

Odbor je sprejel več dopolnil k predlogu zakona, nekatera so upoštevala nomotehnične pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, nekatera so spremenila in dopolnila vsebino.

V predlog so tako vnesli nov člen, ki določa subvencijo za nakup lesnih peletov, in sicer bodo fizične osebe, ki pelete uporabljajo za ogrevanje gospodinjstva, lahko prejele 100 evrov na tono peletov, skupno za največ pet ton. Pogoj je, da so pelete kupili med 1. septembrom in 30. novembrom letos, določa sprejeto dopolnilo.

V SDS so neuspešno predlagali, da bi bilo to obdobje podaljšano do 31. januarja, saj da ni pošteno, kot je dejal Zvonko Černač (SDS), do tistih, ki so morda pelete kupili po tem datumu. Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen je dejala, da bi lahko s podaljšanjem do predlaganega datuma prišlo do zlorab, a menila, da bi se morda lahko to obdobje podaljšalo do uveljavitve zakona.

Predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je povedala, da se bodo do petkove obravnave predloga zakona na seji DZ še posvetovali in morda predlagali spremembo obdobja upravičenosti.

V zakonski predlog so z dopolnili vnesli tudi določilo, da lahko pristojni minister na podlagi mnenja sistemskega operaterja prenosnega elektroomrežja Eles določi, da se v obdobju od 1. januarja do 30. aprila za kurilne naprave toplotne moči 50 megavatov (MW) ali več ne uporabljajo zahteve iz njihovih okoljevarstvenih dovoljenj glede vrste goriva ter emisij in obratovalnega monitoringa.

Določba je namenjena morebitni aktivaciji proizvodne rezerve s plinskimi bloki, v katerih bi uporabili kurilno olje, če bi Eles presodil, da so razmere kritične in bilančne skupine ne bi mogle pokriti potreb po elektriki iz siceršnjih virov. Nataša Sukič (Levica) je opozorila, da je določilo napisano tako, da bi lahko drugo kurivo uporabljale tudi nekatere naprave v industriji, pa sta direktor Elesa Aleksander Mervar in Seršenova zagotovila, da za to ni bojazni, med drugim ker bo minister določil, za katere naprave bo to določilo veljalo. "Prepričana sem, da si minister ne bi drznil izdati sklepa, s katerim bi dovolil, da neki industrijski obrat kuri odpadke," je dejala državna sekretarka.

Predlog zakona sicer med drugim skladno z evropsko uredbo določa, da mora Eles za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2023 opredeliti 10 odstotkov vseh ur kot čas koničnih ur, torej največje porabe, in za ta obdobja zagotoviti zmanjšanje porabe elektrike za vsaj pet odstotkov.

Mervar je povedal, da bo Eles takoj po uveljavitvi zakona objavil javni poziv velikim gospodarskim subjektom, ki porabijo največ elektrike, za zmanjšanje porabe v času koničnih ur. Ta zmanjšanja bi spodbujali z nižjo omrežnino. Po besedah Seršenove je za to predvidenih okoli 10 milijonov evrov.

Če cilja ne bi dosegli s prostovoljnim zmanjšanjem, bi morali omejiti moč. A je Mervar optimističen: "Računam, da bodo to uspeli znižati brez pretresov."

Ciljno zmanjšanje pomeni okoli 90 megavatnih ur (MWh), kar ustreza celotnemu odjemu železarn v Sloveniji, če obratujejo na polni zmogljivosti, je ponazoril Mervar.

Prvi mož Elesa je sicer glede zagotavljanja dobave dejal, da bo prvi test za evropski sistem prihodnji teden, ko so napovedane nizke temperature. Kot je dodal, sicer ocene evropskega združenja operaterjev za zimo ne kažejo, da bi lahko prišlo do splošnih redukcij.

Predlog zakona določa tudi ukrepe za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, med drugim s subvencijami za naprave za proizvodnjo električne energije ali za shranjevanje električne ali toplotne energije inštalirane moči med 50 kW in 1 MW, za proizvodnjo obnovljivega vodika ter bioplina in biometana iz odpadkov ter skupnostne projekte.

Vodja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc je pojasnil, da bo podpora po novih razpisih bolj ugodna, kot je bila doslej iz naslova kohezijske politike. Vloge bo treba predvidoma podati do konca leta 2023, pri čemer ne bo treba že ob vlogi predložiti tudi gradbenega dovoljenja, nato bo za gradnjo časa 30 mesecev. Podpora po tem zakonu sicer ni predvidena za velike elektrarne ali za male elektrarne za samooskrbo, za te so na voljo druge spodbude.

Zakon bo med drugim dal podlago, da bo vlada določila odškodnino dobaviteljem elektrike, plina ali toplote, ki morajo končnim odjemalcem te energente dobavljati po reguliranih cenah. Za to bo po besedah Seršenove predvidoma namenjenih 200 milijonov evrov, od tega 150 milijonov za dobavitelje elektrike.

Del sredstev za omenjene ukrepe naj bi država zagotovila s pobiranjem presežnih prihodkov, in sicer bodo prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na veleprodajnem trgu v Sloveniji, ki bodo v obdobju od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023 presegali 180 evrov na MWh, pripadli državnemu proračunu.

Med izjemami bo proizvodnja iz zemeljskega plina ter iz naprav, ki so sicer deležne podpore države, ne pa - kot je bilo predvideno z osnutkom - tudi proizvodnja elektrike iz lignita. Bo pa pri tej meja postavljena pri 230 evrih na MWh. Seršen je pojasnila, da je ministrstvo že sicer nameravalo pri Evropski komisiji uveljavljati izjemo za proizvodnjo iz lignita, ki ima višjo stroškovno ceno.