STA novice / Delovna skupina ministrstva s predlogom reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči (tema) (I)

Primarni nivo zdravstva je ob kadrovskih težavah in vse večjih zahtevah bolnikov v vse večjih težavah, ob tem pa tudi mreža nujne medicinske pomoči (NMP). Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je tako že pred časom napovedal ločitev izvajanja NMP od družinske medicine.

Z namenom preoblikovanja mreže NMP so na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki ji predseduje predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen.

Bešič Loredan je poleti za STA napovedal, da bodo projekt ureditve mreže NMP na ministrstvu za zdravje predstavili po lokalnih volitvah. Če bodo z deležniki našli konsenz, pa bi sistemske rešitve uveljavili prihodnjo pomlad.

Delovna skupina je predlog celostne prenove sistema NMP v Sloveniji že oblikovala in ga v začetku novembra poslala Bešiču Loredanu. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobila STA, gre za elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov. 25. novembra je nato na ministrstvu za zdravje potekala predstavitev predloga.

Zagotavljanje nujne medicinske pomoči projekt z dolgo brado

Formalno je bil sistem NMP v Sloveniji vzpostavljen leta 1996 s sprejetim pravilnikom o službi NMP, delovna skupina ministrstva za zdravje navaja v elaboratu. Pravilnik je določil pogoje, organizacijo in način dela službe NMP ter prvo mrežo enot NMP, ki so pomenile z ustreznimi kadri in opremo okrepljeno obstoječo zdravniško dežurno službo.

Ker takrat specialistov urgentne medicine še ni bilo, so se v NMP vključevali posebej usposobljeni specialisti družinske medicine. Poleg zdravnikov so se vključevali tudi zdravstveni tehniki, ki so nadomestili voznike brez zdravstvene izobrazbe.

Določene spremembe je prinesel leta 2008 spremenjeni pravilnik, ki je med drugim nekoliko dvignil izobrazbeno strukturo in s tem kakovost oskrbe, saj so v sistem NMP vključili diplomirane zdravstvenike in reševalce z nacionalno poklicno kvalifikacijo. Tega leta se je v Sloveniji začela izvajati specializacija urgentne medicine. A je zanjo, tako člani delovne skupine, zaradi odsotnosti primernih spodbud, zanimanje premajhno.

Poskusi sprememb in upor dela lokalnih skupnosti v letu 2015

Ideja o vzpostavitvi satelitskih urgentnih centrov sega v mandat ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Takrat je bilo predvideno organiziranje desetih urgentnih centrov po državi, njihov delovanje pa bi po terenu dopolnjevali satelitski urgentni centri - pomanjšani urgentni centri, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih. Predlog je naletel na veliko nasprotovanje lokalnih skupnosti in dela politike, zato ga niso uvedli, pač pa so zaživeli le novi urgentni centri.

Satelitski urgentni centri so nato deloma zaživeli maja 2020, ko je vlada v splošnem dogovoru za zdravstvo določila tudi financiranje triaže v devetih centrih, v Kočevju, Postojni, Tolminu, Ilirski Bistrici, Šmarju pri Jelšah, Kranju, Idriji, Sevnici in Velenju.

Zdravstveni domovi, ki ne bi postali sateliti, po predlogu med 20. in 7. uro ter za vikende in praznike brez dežurne ambulante

Skupina v elaboratu ugotavlja, da je trenutna mreža NMP zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov nevzdržna, prav tako so izbrani osebni zdravniki ob delu v družinskih ambulantah pogosto razpisani tudi za urgentno ambulanto in morebitne intervencije na terenu. Predlog bi takšno sočasno delo družinskih zdravnikov na več deloviščih hkrati ukinil.

Po predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. Ob urgentnih primerih znotraj zdravstvenega doma bi nujno zdravniško pomoč posamezniku nudila medicinska sestra in zdravnik iz te ambulante vse do prihoda reševalnega vozila.

V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči torej ukinjene. Povedano drugače, posameznik iz kraja, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelit, bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju.

Zdravniki, ki delajo kot izbrani družinski zdravniki, bi morali po predlogu skupine pomagati tako v sistemu NMP v satelitskih urgentnih centrih kot v akutnih ambulantah zdravstvenih domov za neodložljiva nujna stanja, podobno bi veljalo tudi za pediatre.

Zdravniki na intervencije iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci tudi iz drugih ZD v mreži NMP

Delovna skupina ugotavlja tudi, da je pravilnik o službi NMP, ki je v veljavo stopil leta 2015, vzpostavil zahtevo po dodatnih usposabljanjih za nudenje nujne medicinske pomoči zunaj bolnišnic in s tem reševalcem podelil dodatne kompetence za samostojno delo. "To je omogočilo, da se lahko zdravnik loči od ekipe reševalcev, ki lahko določeno vrsto intervencij izvajajo samostojno, določeno pa v sodelovanju z zdravnikom, ki za prihod na kraj dogodka uporablja svoje, ločeno prevozno sredstvo," navajajo v elaboratu.

Po predlogu bi intervencije na terenu opravljale ločene ekipe - zdravniki v vozilih urgentnih zdravnikov in reševalci v ekipi nujnih reševalnih vozil oziroma rešilcev.

Skupina predvideva, da bi bila reševalna vozila sestavljena iz reševalca in diplomiranega zdravstvenika. Zdravnike v vozilih urgentnih zdravnikov bi prav tako spremljali diplomirani zdravstveniki.

V kraju, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelitski urgentni center, bi se na intervencijo odpravilo reševalno vozilo, v primeru potrebe po zdravniku pa bi se slednji pripeljal iz urgentnega ali satelitskega urgentnega centra.

Kriteriji za vključitev med satelitske urgentne centre bi se sčasoma zaostrili

Skupina sprva predlaga nižje kriterije za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre. Po letu ali dveh pa bi moral biti zdravstveni dom, da bi postal satelit, od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov.

Še kasneje pa bi se vse mobilne enote NMP, helikopterska nujna medicinska pomoč in dispečerska služba zdravstva vključile v svojo organizacijsko enoto, predlaga skupina.

Ob tem so pripravili tudi načrt vključevanja izvajalcev NMP v dispečersko službo zdravstva, ki predvideva sedem faz, kar bo s sabo prineslo nove izzive.