Navigacija
Portal TFL

STA novice / Vlada sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu v energetski krizi (dopolnjeno)

torek, 6.12.2022

Ljubljana, 06. decembra (STA) - Vlada je danes na dopisni seji sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki vključuje subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov.

"Sprejeti paket pomoči je eden izmed najbolj obsežnih v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge ter vse velikosti podjetij, od malih do srednje velikih in velikih. Pomoč je ciljno naravnana na tista podjetja, ki bodo pomoč resnično potrebovala, obenem pa smo preventivno pripravljeni, če bi prišlo do poslabšanja gospodarske situacije in bi morala kakšna podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo," je, kot so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, dejal minister Matjaž Han.

Vlada se zaveda, da so cene energentov še vedno previsoke, pravi Han, zato si želi, da bo zakon sprejet čim prej, da se bo lahko začel uporabljati 1. januarja, ter napoveduje, bodo hkrati iskali dodatne možnosti za znižanje cen energentov.

Predlog je po njegovih besedah "končni možni kompromis", ki upošteva omejitve z vidika vzdržnosti proračuna, evropskega regulative in energetske situacije v evropskem prostoru. "Gospodarstvo je ves čas sodelovalo pri pripravi predloga pomoči, pri čemer smo njihove predloge v največji možni meri upoštevali," je dejal in dodal, da so uporabili vse maksimalne možnosti evropskega začasnega okvira za subvencioniranje cen energentov.

V predlogu so za gospodarske subjekte - samostojne podjetnike, gospodarske družbe, zbornice, sindikate, zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost - predvidene enostavna pomoč ter štiri vrste posebne pomoči. Posamezni subjekt bo lahko dobil eno vrsto pomoči.

Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči bo, da se bodo subjektu cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo tudi zmanjšanje porabe. Pomoč bo na voljo v letu 2023.

Pri enostavni pomoči bo subvencioniran 50-odstotni delež upravičenih stroškov, posamezni upravičenec bo lahko dobil do dva milijona evrov. To pomoč bodo lahko pridobili tudi subjekti v kmetijstvu in ribištvu, a prvi do 250.000 evrov, drugi pa do 300.000 evrov. Pri določitvi upravičenih stroškov se bo upoštevalo dejansko porabo energenta v letu 2023. Za elektriko in plin bo za leto 2021 določena referenčna cena (za elektriko 62,26 evra na megavatno uro (MWh), za plin 26,40 evra na MWh), tako da bodo lahko upravičenci uveljavljali to ceno, tudi če so v letu 2021 plačevali nižje cene. Za paro se bo upoštevalo dejansko ceno, ki jo je upravičenec plačeval v letu 2021.

Pri osnovni posebni pomoči bo subvencioniran 50-odstotni delež upravičenih stroškov. Pogoja glede bruto dobička iz poslovanja (EBITDA) ne bo, se bo pa pri izračunu upravičenih stroškov - tako kot pri vseh ostalih oblikah osebne pomoči - upoštevalo 70 odstotkov porabe energenta v letu 2021. Najvišji znesek na upravičenca bo štiri milijone evrov.

Pri pomoči za zmanjšano gospodarsko uspešnost bo subvencija znašala 40 odstotkov upravičenih stroškov, pomoč na upravičenca bo lahko znašala do 100 milijonov evrov. Pogoj bo, da bo subjektu EBITDA v letu 2023 upadel za 10 odstotkov in hkrati da EBITDA v letu 2023 ne bo presegal 90 odstotkov EBITDA iz leta 2021.

Pri pomoči za energetsko intenzivna podjetja (tista, pri katerih stroški za energijo presegajo tri odstotke prihodkov) bo delež subvencije 65 odstotkov upravičenih stroškov. Pogoj bo, da je podjetju EBITDA v letu 2023 brez pomoči upadel za 40 odstotkov in da EBITDA v letu 2023 vključno s pomočjo ne bo presegal 70 odstotkov EBITDA iz leta 2021. Znesek na upravičenca bo omejen na 50 milijonov evrov.

Pri pomoči za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja (to so glede na opredelitev Evropske komisije med drugim podjetja v proizvodnji aluminija, kemikalij, papirja, stekla ...) bo subvencioniran 80-odstotni delež upravičenih stroškov, pogoji glede zmanjšanja porabe in EBITDA so enaki kot za ostala energetsko intenzivna podjetja. Subvencija na upravičenca je omejena na 150 milijonov evrov.

Pri posebnih vrstah pomoči subjekt, tudi če bo izpolnjeval pogoj, da njegovi stroški energenta v letu 2023 predstavljajo vsaj 1,5-kratnik stroškov iz leta 2021, pomoči ne bo deležen, če bo imel za leto 2023 elektriko zakupljeno po ceni pod 150 evrov oz. plin po ceni pod 79 evrov na megavatno uro (MWh).

Pomoči po tem zakonu ne bodo mogli dobiti mali poslovni odjemalci, ki so zajeti v regulaciji cen skupaj z gospodinjstvi in zaščitenimi odjemalci, ter subjekti v finančni in zavarovalniški dejavnosti.

Vloge za pomoč bo treba vložiti elektronsko prek portala javne agencije Spirit, in sicer do 28. februarja do 12. ure. V vlogi bodo med drugim navedli, za katero pomoč kandidirajo in v kakšni višini.

Prva izplačila bodo izvedena konec marca za prve tri mesece, nato bo do konca leta pomoč izplačana mesečno. Pri tem bo subjekt vsakič dobil 80 odstotkov pomoči, do katere bo upravičen, 20 odstotkov pomoči se bo zadržalo za morebitne korekcije. Poračun teh zadržanih 20 odstotkov bo opravljen februarja 2024.

Predlog zakona predvideva tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko od 1. januarja do 31. marca 2023 koristil delodajalec, ki bi bil upravičen do gospodarske pomoči po tem zakonu in ki najmanj 30 odstotkom delavcem ne bo mogel zagotoviti 90 odstotkov dela. Delavci bodo morali za čas, ko ne bodo delali (od 5 do 20 ur tedensko), prejeti nadomestilo plače skladno z zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (njihovo povprečno plačo v zadnjih treh mesecih). Nadomestilo ne bo smelo biti manjše od minimalne plače. Delodajalci pa bodo od države dobili povrnjenih 80 odstotkov izplačanega nadomestila (v znesku bruto II), a največ do višine poprečne mesečne plače za oktober 2022.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo pa bo lahko delodajalec uporabil za 30 dni v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2023. Prav tako bo pogoj, da bi bil upravičen do gospodarske pomoči po tem zakonu, delavci bodo prejeli enako nadomestilo kot v primeru skrajšanega delovnega časa, tudi pri tem ukrepu bo lahko prejel povračilo v višini 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače, višina povračila pa bo omejena z višino poprečne plače za oktober 2022. Bo pa določen še dodaten pogoj, da bo moral polovico zneska prejete pomoči v 30 mesecih nameniti za investicije v zeleni prehod, kot jih opredeljuje davčna zakonodaja.

Sprejeti predlog se glede tega razlikuje od tistega, ki je šel v petek v usklajevanje na Ekonomsko-socialni svet (ESS) in je predvideval, da bi morali prejemniki pomoči za čakanje na delo ves znesek, ki bi ga prejeli kot subvencijo, nato v 24 mesecih nameniti za investicije v zeleni prehod. V predlogu tudi ni več možnosti, da bi delodajalci, ki bi jim vlada z uredbo prepovedala opravljati dejavnost, dobili povrnjenih 100 odstotkov izplačanega nadomestila plače.

Delodajalec se bo moral pred sprejetjem odločitve o katerem od teh dveh ukrepov s sindikati pri delodajalcu ali svetom delavcev posvetovati med drugim o številu zaposlenih in trajanju odreditve takšnega dela. V obdobju prejemanja povračila nadomestila plače in še šest mesecev zatem ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, prav tako ne bo smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi "večjemu številu" delavcev iz poslovnih razlogov.

Predlog zakona predvideva tudi ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za to v letu 2023 namenila 30 milijonov evrov, v letu 2024 pa še 20 milijonov evrov.

Poleg tega bo SID banka v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala ugodna posojila za investicije in za obratna sredstva v skupni višini do 150 milijonov evrov, v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo pa še okvirno 50 milijonov evrov za financiranje v dejavnosti cestnih prevozov.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window